Bled stopi v zgodovino z letom 1004, ko je kralj Henrik II. podelil säbenskemu (kasneje
se je škofija preimenovala v briksenško)
škofu Albuinu in njegovi cerkvi posestvo, imenovano Bled (predium, quod dictiur Ueldes), ležeče v
pokrajini, ki se imenuje Kranjska, z vsem, kar sodi zraven.
Podeljena posest je takrat obsegala vso severno Gorenjsko. Neposredno
se ta, po nekaterih virih najstarejši od gradov na Slovenskem, kot grad omenja leta 1011, ko je kralj
Henrik II. v svoji darilni listini razširil posest in škofiji v briksnu dodal še grad -
castellum Veldes.
Leta 1154 se omenja Meinhardi videlicet de Ueldes in leta 1179 Reinhardus de Ueldes, oba
blejska ministeriala. V tem času so grad pošteno oropali goriško-tirolski grofje, zato je leta 1236
briksenški škof Henrik IV. prenesel regalije na področju svoje škofije na cesarja Friderika II.. Ta je
prepustil varovanje gradu koroškemu vojvodu, tako, da so dohodki gradu ostali pridržani grofu.
Leta 1245 naletimo na omembo gradu kot castrum nostrum Veldes, ko je hotel škof Egon zopet
dobiti Blejski grad, tako, da bi plačal vitezu Gerlohu z Jeterbenka in Viljemu z Bleda, ki sta mu grad
odvzela, 250 mark srebra. Grad se je potlej res kmalu vrnil v briksenske roke.
Po smrti škofa Bruna je leta 1288 zasedel Bled Majnhard II. Tirolski, ki se mu je potlej šele na smrtni
postelji spet odpovedal in tako so ga briksenski leta 1296 spet dobili nazaj. Leta 1312 se na
gradu pojavi kastelan - purgraf auf Veldes, ki je nadomestil nekdanje po Bledu imenovane briksenske
ministeriale. Med leti 1317-1588 naletimo na zakupnike Kreighe s Koroškega, katerim sledijo Auerspergi
in potlej še drugi.
Leta 1803 je država blejsko gospostvo skupaj z gradom sekvestrirala.
Za časa francoske okupacije med leti 1809-1813 so dohodke gospoščine uporabljali za vzdrževanje
generalnega guvernerja Ilirskih provinc maršala Marmonta, po odhodu Francozov pa so si spet sledili
upravitelji, ki so se na račun posestva neredko krepko okoriščali, vzdrževanja grajskih stavb pa
niso opravljali. Leta 1858 je kupil posest Viktor Ruard, kranjski industrialec, ki pa jo je kmalu prodal
in tako je spet pričela prehajati iz rok v roke. Tik pred zadnjo svetovno vojno je grad prevzela
Dravska banovina. Po vojni je bil grad nacionaliziran in razglašen za kulturni spomenik.
Leta 1947, ko je pogorela streha nad stanovanjskim traktom, so pričeli z obnovitvenimi deli. Konec 50. in
začetek 60. let, ko je obnovo usmerjal arhitekt Tone Bitenc, so izravnali in stlakovali dvorišča, uredili
razgledne ploščadi in stopniščno povezavo obeh platojev ter tako celoto preuredili v sodobno turistično
postojanko.
Blejski grad je najbolj obiskana kulturna znamenitost v Sloveniji, ki ga letno obišče 200.000
obiskovalcev. Slovensko ime Bled se pojavi po letu 1500.
Timotej Knific v oddaji "Kako živijo gradovi: Blejski grad" pojasni: Grajska vzpetina je bila poseljena
že v železni dobi. V času Ostrogotov in Langobardov je na njej nastala zidana naseldbina z obzidjem.
V tem času so na pristavi pod gradom pokopavali svoje umrle. V času Slovanov na grajski vzpetini
nastane nova grajska naseldbina, ki je bila velikega pomena. O tem pričajo najdbe na grobišču, ki
je ležalo pod gradom, na mestu sedanjega parkirišča. Izkopanih je bilo 170 grobov. Slovansko
grobišče se je nahajalo tudi na otoku.
Za samostojen ogled gradu boste primorani odšteti 1200 tolarjev, študentom in dijakom pa ponujajo
le skromnih 100 tolarjev popusta. Otrokom bodo starši plačali vstopnino v višini 700 tolarjev. V
ceno je vštet tudi ogled muzeja.
|
Literatura: |
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - Gorenjska (Ob zgornjem toku Save)", Viharnik, Ljubljana,
1996, ISBN 961-6057-06-5
Stopar, Ivan, Dr.: "Gradovi na Slovenskem", Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
Kako živijo slovenski gradovi: Blejski grad; dokumentarna oddaja, 28.12.2004
|
Kontaktni podatki: |
BLEJSKI GRAD
Grajska cesta 61
4260 Bled
info:
Tel.: 04 574 12 30
Fax: 04 574 12 30
|
Prireditve: |
Blejski grad je odprt vsak dan od 8. do 17.ure. Muzej na Blejskem gradu je odprt
od 01. 05. do 30. 09.: od 8.00 do 20.00 ure
od 01. 10. do 30. 04.: od 8.00 do 17.00 ure
Na gradu se skozi vse leto dogodi večje število prireditev. Za podrobnejše informacije o prireditvah
priporočam ogled strani www.bled.si.
Letno se dogodi tudi srednjeveški dan, večkrat letno pa tudi ostale krajše srednjeveško in
renesančno obarvane prireditve v izvedbi Igralske skupine viteza Gašperja Lambergarja. Stalne atrakcije na
gradu vključujejo grajsko tiskarno, grajsko vinsko klet, zeliščno prodajalno in malo slikarsko galerijo. |
nazaj
|
|
|
|
Pogled skozi majhen otok sredi jezera na katerem stoji baročna cerkev (prvič omenjena leta 1185);
v ozadju na pečini grad
|
|
Vhodno obzidje
|
|
Polkrožno sklenjen vhodni portal iz zgodnjega 16. stoletja, opremljen s
po vojni rekonstruiranim vzdižnimi mostičem
|
|
Zunanji obodni zid s ključastimi strelnicami in obrambnim hodnikom;
pogled iz notranje strani
|
|
Pogled na stolp iz zunanje strani, ki je s svojim odbojnim pritličjem,
zamejenim s polkrožno kordonsko palico varoval dostop do gradu; viri iz leta 1538 nam sporočajo, da je bil stolp
takrat obnovljen, čeprav je bolj verjetno, da so ga na novo pozidali, ker ima vse značilnosti renesančne
fortifikacijske arhitekture tistega časa
|
|
Rustično oblikovan renesančni portal, ki skozi obokano vežo vhodnega
stolpa vodi do spodnjega dvorišča; nad portalom je vzidana heraldična plošča z briksenskim grbom in letnico 1511, ki
opozarja na obnovo grajske stavbe po potresu leta 1511
|
|
Pravokoten dvonadstropni romanski vhodni stolp
|
|
Plastovita romanska zidava obodnega zidu ob vhodnem stolpu
|
|
Vhod v grajsko vinsko klet de Adami se nahaja severno od stolpa
|
|
Visoko romansko zunanje obzidje, ki je nastalo nekje med 11. in poznim
12. stoletjem in je edino do vrha ohranjeno romansko obzidje na Slovenskem
|
|
Rekonstruiran renesančni hodnik
|
|
Ena izmed številnih ključastih strelnic ob hodniku
|
|
Že pred sredo 19. stoletja so med stolpoma zgradili pomožni trakt, ki
so ga nato za nadstropje povišali in med povojno obnovo spet znižali; sedaj se nahaja v njemu lokal
|
|
Moderno preurejena cisterna na spodnjem dvorišču
|
|
Visok, okrogel, dvonadstropen obrambni stolp, vpet v obzidje na
severo-vzhodnem vogalu spodnjega dvorišča
|
|
Vhod v grajsko tiskarno (v pritličju severo-vzhodnega stolpa), ki pa se
na gradu sicer ni nikoli nahajala; domoval pa je tu zelo cenjen grajski pisar
|
|
Renesančen, s pilastroma uokvirjen rustičen portal s trikotnim, heraldično
freskiranim čelom je nameščen v zalomljenem vmesnem traktu med obema dvoriščema
|
|
Obokana veža v kletni etaži trakta, ki nas prek sodobnega zunanjega, radialno
oblikovanega stopnišča pripelje na umetno izravnano zgornjo grajsko ploščad
|
|
V višini dveh etaž pozidana, po potresu leta 1690 barokizirana,
poznogotska kapela, posvečena briksenskima zavetnikoma sv. Albuinu in Ingeniunu
|
|
V notranjosti enonadstropne, delno podkletene stavbe, v nekdanjem palaciju,
se sedaj nahaja muzej
|
|
Desno od vhoda v steno vzidan nagrobnik nekega pl. Lemberga iz leta 1550
|
|
Grbovna plošča vzidana nad nagrobnikom
|
|
Muzej med drugim ponuja tudi nekaj zanimivih kosov orožja
|
|
Iz po vojni razrušenega Vurberka prinešena in nad portal vzidana renesančna
trifora
|
|
Notranjost kapele, ki so jo v času baročne prezidave ali kmalu zatem
okrasili s freskami, ki so večidel ohranjene
|
|
Zgornje dvorišče, pogled proti vzhodu
|
|
Zgornja grajska proščad, pogled proti severo-zahodu
|
|
Spodnje dvorišče iz juga
|
|
Topozalomljeni stanovanjski trakt v katerem so v času njegovega nastanka
leta 1536 uredili svečano dvorano; sedaj se v njemu nahaja gostišče
|
|
Urejena razgledna točka in južno, zunanje stopnišče do zgornjega
dvorišča
|
|
Ostanki grajskega vrta ob njegovem vhodu
|
|
Sredi blejskega jezera se odsvita starodavna božjepotna Marijina cerkev,
kjer so arheologi ob izkopavanjih našli temelje cerkva, ki so nastale že stoletja pred prvo omembo Bleda
|
|
Pogled proti severu na Karavanke, desno je viden njen najvišji vrh Stol (2237m)
|
|
Turisti v elementu
|
|
J. V. Valvasor, Bled (izrez)
|
|
L. Benesch, gornje dvorišče s kapelo na Blejskem gradu, 1892
|
|