V zvezi s tem dvorom je v literaturi precej nejasnosti, saj pri navajanju podatkov neredko prihaja do zamenjav
z istoimenskim dvorcem ob vznožju srednjeveškega gradu. Valvasor omenja, da je dvorec pozidal Johan Hervard pl.
Wernegkh, ki ga je njega dni posedoval, Smoletova pa navaja, da so ga že pred letom 1636 postavili pl. Wernegkhi.
Med poznejšimi imetniki imenja omenja Busete in Lichtenturne, od leta 1826 dalje pa je bil dvor že v neplemiških
rokah. Njegova lastnika sta bila najprej brata Franc in Janez Planinc, po smrti slednjega leta 1889 pa je posestvo
s pripadajočo stavbo podedovala njuna sestra Anotnija Juvančič, ki ga je že leta 1895 za 5066 goldinarjev
prodala Janezu Lipušu. Danes je v lastni Martine Lipar.
Vojska naj bi menda graščinico v času francoske okupacije na začetku 19. stoletja poškodovala,
vendar naj bi jo pozneje njen takratni lastnik Janez Nepomuk ne le popravil, marveč ji tudi prizidal
vhodni stolp. Nenavadnega podatka žal ni mogoče preveriti. (Zbornik Boštanj 800 let)
(citirano)
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - II. Dolenjska (Med Bogenšperkom in Mokricami),
Viharnik, Ljubljana, 2001, ISBN 961-6057-28-6
|
nazaj
|
|
Vanjo drži polkrožno sklenjen neprofiliran portal iz peščenjaka, ki kaže
na njen nastanek v poznem 16. stoletju
|
|
Portal
|
|
Začelje je izzidano, v nadstropju je prislonjen k steni krajši lesen gank,
ki se opira na dvoje napol opečnih slopov
|
|
Zahodni del začelja je med slopoma zazidan, prav tako na zahodni
strani, kamor je bilo vstavljeno tudi okno
|
|
Okna so večidel predelana in opremljena z maltastimi obrobami; okno
v pritličju vzhodne stene ima leseno preklado
|
|