Prvič se omenja 1323 v listini, s katero sta Ulrik Pfannberški in vdova Elizabeta zastavila koroškemu deželnemu
glavarju Konradu Aufensteinskemu, njegovi soprogi Siemuti in njunima dedičema pol gospoščine Celje in pol trga s
s stolpom v njem. S stolpom je mišljen poznejši mestni grad, ki so ga Celjani prezidali in povečali. Postal je
njihova rezidenca, v kateri so večidel prebivali. Med boji za celjsko dediščino 1457 ga je dal Jan Vitovec
opleniti. Po zatonu Celjanov je bil tu sedež celjskega vicedomskega urada.
Grad je bil torej dobro utrjen in obdan z obzidjem. Počasi so ga zanemarili, tako da se je v drugi polovici
16.stoletja pokazala potreba po temeljitih obnovitvenih delih, o čemer govore ohranjeni dokumenti. 12.aprila 1566
sta si mestni sodnik Paumgartner in mojster Francisko de Lugano, stavbenik iz Ljubljane, ogledala njegovo stanje.
Več kot pol ostrešja na obzidju je bilo povsem strohnelo in razpadlo, vzdižni most je bil zelo trhel, podi v sobah
so bili v zelo slabem stanjuin iz velike dvorane v vrhnjem nadstropju se je videlo naravnost na podstrešje. Stroški
precej korenitega popravila, ki ga je vodil Francisko de Lugano, so znašali 2496 fl. Obe dvorani so tlakovali
z opečnimi tlakovci, uredili nova okna v cesarski sobi, drugod so zamenjali okenske okvire in uredili leseno
stopnišče iz dvorane v obednico.
Med leti 1748 in 1750 so po nalogu Marije Terezije grad preuredili v vojašnico in je v tej vlogi ostal do začetka
osemdesetih let 20.stoletja. Po uničujočem požaru, ki je zajel Celje leta 1798 so se v okviru obnovitvenih in
preureditvenih del lotili tudi gradu. Podrli so obzidje in zasuli obrambne jarke. Ob teh predelavah je izginila
tudi loretanska kapela v kateri je dotlej počival poslednji celjski grof Ulrik. Kaže pa, da so tedaj stavbo tudi
višinsko izravnali, tako da so gabarite stolpov izenačili z višino bivalnih prostorov.
Stavba, ki je po vseh predelavah in prezidavah pričakala naš čas je imela in še ima povsem utilitaren značaj.
Njena zasnova kaže v tlorisu podobo črke L. Pritličje je na dvoriščni strani arkadirano. Arkade počivajo na slopih,
v nadstropjih pa so stene kompaktne. Prezidave sredi 18.stoletja in pozneje niso spremenile samo zunanje podobe stavbe,
ampak so segle prav v njeno jedro. Tako so nekateri prostori opremljeni z opečnimi oboki, ki so nastali šele v baroku ali
celo kasneje.
Leta 1984 so na stavbi opravili prve raziskave, kjer se je pokazalo da so bili mlajši posegi v stavbo veliko bolj
temeljiti, ko so sprva domnevali, tako npr. v gornjih etažah bivalnih prostorov ni bilo več mogoče ugotoviti
starejših arhitekturnih členov, saj so bile notranje stene večidel opečne. Nadaljne raziskave v letih 1990/91 so pokazale
povsem drugačno podobo gradu. Ugotovilo se je, da le del sedanje stavbe počiva na starih temeljih in je v osnovi
še sredjeveški, medtem ko je mlašega izvora ves južni trakt in tudi v sedanji podobi dobršen del vzhodnega trakta.
Na vzhodni, zunanji strani osrednjega trakta pa se je pokazalo, da so ohranjene še skoraj vse nekdanje gotske sestavine,
prav tako v severozahodnem stolpu, kjer so našli ostanke gotskih prehodov. Posebno dragocena sta niza oken v gornjih dveh
etažah, ki kažejo na obstol dveh, ali morda samo ene, dvoetažne reprezentančne viteške dvorane izjemne, evropske kvalitete.
Vzhodna stena te dvorane ni več ohranjena, slonela pa je na temeljih starega rimskega obzidja. Vse to priča o izjemni
imenitnosti nekdanjega dvorca, ki mu na Slovenskem zatrdno ni mogoče postaviti nič enakovrednega ob bok. Vsemu temu
lahko pridružimo spoznanje, da je mogoče najkvalitetnejše sestavine te arhitekture iz časa ok.leta 1400 povezati
s celjsko dvorno delavnico, ki ej delovala tudi v širšem slovenskem prostoru in je povezana z imenom leta 1414 prvič
izpričanega Melfrida, gradiščana t.i. Friderikovega stolpa starega celjskega gradu in mu pripisujemo (med drugimi)
tudi prenovo župnijske cerkve sv.Danijela v Celju, gotizacijo samostanske redovne cerkve v Žićki kartuziji in gradnjo
kartuzijanske cerkve v Pleterjah na Dolenjskem.
V dvorcu je v "Gotski sobi" tudi razstava antičnih najdb v Sloveniji, v kletnih prostorih je možen voden ogled ostankov rimske
ceste iz 3.st.n.št., ostankov rimskega obzidja (na katerem sloni del knežjega dvorca), nekdanjega vhoda iz zahodne smeri v Celeio,
ostankov rimskih hiš in celo ohranjene hišne freske.
V gradu potekajo obnovitvena dela in arheološka izkopavanja, zato dostop do večjega dela gradu (višje etaže in stolpi) ni možen in
je lahko celo nevaren.
* Besedilo in fotografije: Aleš Hotko.
|
Literatura: |
ZVNKD v Celju: "Knežji dvorec v Celju - Začasno poročilo 3", ZVKND v Celju, 1995, ISBN /
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založba Park, Ljubljana, 1992, ISBN /
|
Kontaktni podatki: |
Oskrbnik:
Zavod Celeia Celje
Krekov trg 3
3000 Celje
Tel.: +386 (0)3 428 79 30, 428 79 36
Fax.: +386 (0)3 428 79 31
e-mail: zavod.celeia@celje.si ali tic@celje.si
http://www.celeia.info/
|
nazaj
|
|
"Gotska soba" v pritličju zahodnega trakta z razstavo antičnih najdb v Sloveniji
|
|
Še ena "Gotska soba", prav tako v pritličju zahodnega trakta
|
|
Južna fasada novejšega južnega trakta in južni stolp
|
|
Grajsko dvorišče z obnovljenim delom obrambnega zidu in razstavljenimi antičnimi najdbami
|
|
Pogled na novejši, južni trakt s severa, preko obrambnega jarke
|
|
Vhod v južni trakt iz smeri Gosposke ulice
|
|
Obrambni jarek
|
|
Novejši, arkadni povezovalni hodnik, ki teče po notranji (vzhodni) strani vzahodnega trakta
|
|
Opečnat strop v hodniku
|
|
Stopnišče za prehod v višje etaže, ki zaradi arheoloških raziskav niso dostopne
|
|
Vhod v južni stolp iz dvorišča
|
|
Zahodna fasada dvorca; palacij iz zahodne smeri, na desni je viden južni stolp
|
|
Gotska okna s krogovičevjem, najdena na zahodni strani palacija
|
|
Gotska odprtina na zahodni strani palacija
|
|
Severovzhodni stolp iz vzhodne smeri; vidno je gotsko okno
in v kletni etaži zazidan šilastoločni prehod, skozi katerega je nekoč potekal obrambni jarek napolnjen z vodo
|
|
Zazidan gotski portal v južni steni SV stolpa
|
|
Gotsko okno v "Kraljevi sobi" v vzhodni steni SV stolpa; v odprtini v loku okna
je bil nekoč vstavljen grb grofov Celjskih
|
|
Grb grofov celjskih; shranjen je v Pokrajinskem muzeju Celje
|
|
Notranjost severovzhodnega stolpa; gotsko okno na vzhodni strani
|
|
Prehod v SZ stolp, v kleti severovzhodnega stolpa
|
|
Severozahodni stolp iz zunanje, zahodne smeri
|
|
Notranjost severozahodnega stolpa; vidna je globina arholoških izkopavanj
|
|
Jugozahodni del dvorca iz zunanje, zahodne smeri
|
|
Kletni prostori pod južnim traktom, na skrajnem vzhodu; vidna je uporaba kamnov iz
antike v srednjeveškem zidu; tukaj je bil nekdanji vhod v dvorec
|
|
Antična plastika vgrajena v srednjeveško obzidje; nekdanji vhod v svorec
|
|
Jugozahodni del dvorca od znotraj, kletna etaža; vidna romanska zidava (zunanji zid)
|
|
Jugozahodni del dvorca od znotraj, kletna etaža; vidna gotska zidava (notranji zid), ki leži
na predhodnem rimskem zunanjem obzidju
|
|
Prehod iz JZ dela v prostore pod palacijem
|
|
Celjski mestni grad - knežja palača na oljni podobi
sv. Florjana s konca 18. stoletja v celjski opatijski cerkvi
|
|