V neposredni bližini pražupnijske cerkve Marijinega rojstva v Cerknici
so v tretji četrtini 15. stoletja zgradili trški stolp in ga kasneje
vključili v obsežen kompleks protiturškega tabora (še z ostalimi, kasneje
postavljenimi stolpi). Vzhodni stolp so poimenovali po zadnjem lastniku Jurčkov
tabor. Tovrsten značilen trški
stolp najdemo na Slovenskem ohranjen še v Slovenski Bistrici in Mokronogu.
Stolp je služil za prebivališče najnižjim vrstam plemstva in je bil
po statusu enakovreden neutrjenim dvorom. Doslej je veljajo, da so oba
ohranjena stolpa ob župnijski cerkvi v Cerknici zgradili hkrati, iz
obrambnih razlogov, kot prvi zametek obsežnega protiturškega tabora.
Natančnejša primerjava obeh stolpov kaže, da se med seboj v vseh pogledih
precej razlikujeta in nedvomno nista nastala istočasno in iz enakih razlogov.
Vzhodni stolp je dejansko nastal kot utrjeno poznosrednjeveško plemiško
bivališče, zahodni stolp pa so pozneje med gradnjo tabora zasnovali po vzoru
vzhodnega, čeprav je imel drugačno funkcijo.
Po turškem opustošenju Cerknice leta 1472 so začeli graditi novo župnijsko
cerkev in jončali do okoli leta 1520. Hkrati so postopoma gradili tudi
protiturški tabor okoli cerkve, enega največjih na Slovenskem. Tabor je
prilagojen velikosti cerkve, in torej ni nastal pred njo. Po velikosti
je bolje kot s preprotimi tabori okoli podružničnih cerkva primerljiv
z velikimi grajskimi protiturškimi kompleksi ob Reki in v Beli krajini,
npr. s Pobrežjem ob Kolpi. Okoli 9 m visoko obzidje na poligonalnem tlorisu
je obkrožilo cerkev in vključilo starejši plemiški stolp. Kot pendant
obstoječemu stolpu so zgradili nov zahodni stolp z vhodom v taborni
kompleks. Druge dele obzidja so utrdili s tremi manjšimi, na notranji
strani obzidja odprtimi šalastimi stolpi, ki so v sicer razvaljenemu
stanju označeni na franciscejskem katastru iz leta 1825. Na notranjo
stran obzidja se v 16. stoletju zelo verjetno še niso prislanjali višji
objekti. Na podoben način kot cerkniški stolp so v protiturško obzidje
vključili tudi poznoromanski izpostavljeni stolp na gradu Mirna na Dolenjskem.
V drugi polovici 17. stoletja so tabor začeli opuščati, v 18. stoletju
pa so večji del obzidja podrli oz. znižali do višine vrtnega zidu. Ohranili
so oba velika oglata stolpa in ju predelali v stanovanjska objekta, od
drugih delov tabora pa so se ohranili le do 2 m visoki obodni zidovi z
ostanki vzhodnega šalastega stolpa.
Leta 2003 je bil stolp na naslovu Tabor 42 razglašen za kulturni spomenik.
|
Literatura: |
Sapač, Igor: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - III. Notranjska (Med Idrijo in Snežnikom),
Viharnik, Ljubljana, 2006, ISBN 961-6057-54-5
|
nazaj
|
|
Nekoliko manjši vzhodni stolp, t.i. Jurčkov tabor je dvoinpol nadstropna
stavba na kvadratnem tlorisu v izmeri 10,5 x 10,5 m z 1,3 do 2 m debelimi zidovi
|
|
Najdebelejši zid je obrnjen proti cerkvi na notranjo stran protiturškega
tabora
|
|
Vogali so sestavljeni iz velikih lepo obdelanih klad
|
|
Na južni steni se je v drugem nadstropju ohranilo zazidano prvotno
kvadratno okence z robovi, prirezanimi na ajdovo zrno
|
|
|
|
Na vzhodni steni se je v drugem nadstropju ohranila ključasta strelnica
|
|
Na južni strani v pritličju je vzidan velik poznorenesančni rustični portal
|
|
V sklepniku nosi portal grb in letnico 1666
|
|
Večji zahodni stolp, t.i. Urbanov tabor je trinadstropna stavba na rahlo nepravilni
pravokotni tlorisni ploskvi v izmeri okoli 10 x 11 m z 1,4 m debelimi zidovi
|
|
Na vzhodni strani je ohranjen zazidan ozek polkrožno sklenjen portal z utorom za
dvižni most; portal je sočasen z zidovjem stolpa in je edini avtentični stavbni člen
|
|
Na južni steni stolpa so v 18. stoletju predrli dva večja vhoda s poznorenesančnima
portaloma
|
|
Notranja stran stolpa z dozidavami
|
|
Dozidave (na sliki gospodarsko poslopje) so iz 18. stoletja, zahodni stolp pa
je sočasen s protiturškim obzidjem
|
|
Stopnice ki na severni strani tabora vodijo skozi predrto obzidje na dvorišče
|
|
V cerkev vzidana plošča z letnico 1472 (leto turškega opustošenja Cerknice)
|
|
|
|
Cerknica, Valvasor
|
|
Cerknica iz Valvasorjeve skicne knjige
|
|
Vzhodni stolp na razglednici iz začetka 20. stoletj, povzeto po knjigi Dežela ob Cerkniškem jezeru
|
|