Fram (grad)
Frauheim

13. stoletje

Grad se prvič omenja leta 1335 kot Vraunhayn (kar pomeni gospodov (maršalov) dom), nato leta 1397 kot Frawnhain das haws - das zw dem marschalich ambt gehöret. Bil je torej deželnoknežja posest štajerskega maršalskega urada. Morda so ga že tedaj upravljali gospodje Wildonski, leta 1438 pa so ga Ptujski gospodje skupaj z dednim štajerskim maršelatom in drugim premoženjem volili grofu Johanu Schaunberškemu, kolikor bi njihova rodovina izumrla. Framski grad, ki se leta 1413 omenja kot castrum (takrat je bil znan gradiščan Bernard Schrot), leta 1423 in 1428 kot vest in leta 1486 znova kot castrum, je leta 1487 opisal Paolo Santonino v svojem dnevniku kot dobro utrjenega in v posesti grofa Schaunberga. Grof Jurij Schaunberg je dal leta 1546 grad in gospoščino v zastavo Melhiorju Wagkhinu (Fakinu?), ko pa so Schaunberški leta 1559 izumrli, je prišla posest v roke Hansa Friderika Hofmanna, ki jo je leta 1594 prodal Zahariji Schneeweissu s Kozjega. Grad in posestvo sta leta 1738 prešla v roke dedičev Franca L. grofa pl. Khuenburga, leta 1802 pa Stanislava kneza Poniatowskega. Posest je pozneje še večkrat menjala gospodarja, grad pa je baje že v 18. stoletju pogorel, a so vendar še na začetku 19. stoletja v njegovem južnem delu stanovali gospoščinski viničarji.

Po prvi svetovni vojni je zemljišče z ostanki gradu kupil framski župnik in zgodovinar Kragl. Opisi gradu govorijo o njegovi nekdanji mogočnosti; obdan je bil z obzidjem in obrambnimi stolpi. Neposredno pod gričem je stala pristava.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - I. knjiga (Območje Maribora in Ptuja)", Partizanska knjiga in drugi, Ljubljana, 1990, ISBN /
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 27.453' E 15° 37.456'

nazaj

Zasnovo sestavljata stavbi iz različnih obdobij, starejša ima stene debele 190cm in sega skupaj s pritličjem še do višine petih etaž
Zidava iz pohorskih škriljancev
Na vzhodni strani se je k stavbi prislanjala druga stavba, katere ohranjeni del zidu je debel le 120cm; v tem zidu je v višini nekdanjega nadstropja ohranjen ostanek portala s fragmentom zaobljene blende
Ob njem je pozneje zazidana, ozka in zelo visoka svetlobna lina
Pogled na svetlobno lino iz notranje strani
Skrajno severno zidovje
Po vzhodnem in južnem pobočju bomo še naletele tu in tam na ostanke zidovja
Ostanki obrambnega jarka
Bližnja župnijska cerkev v Framu hrani številne nagrobnike framskih gospodov
Pogled z vznožja strmine nad naselje Fram
Grad Fram s trgom na bakrorezu iz Vischerjeve Topografije Štajerske, okoli leta 1681


nazaj