Dvor, ki se je sprva imenoval Pobrežje, se prvič omenja leta 1451 kot hoff genant Pabersniz in nato leta
1458 kot Pabernikh. Pozneje je dobil ime Freienberg in ga štejejo za pravnega prednika Kristininega dvora,
današnje vrtnarske šole Medlogu. Grajska pristava - Freienberški marof je bila tam, kjer sedaj stoji Kristinin dvor.
Freienberg se leta 1634 imenuje Guet oder Edelmanss Sicz Freyenberg negst Zily.
26.oktobra leta 1644 je dvorec Freienberg, takrat v posesti Hansa Gašperja pl.Širskega, zajel požar: in ... Geschloss
Freyenberg ... Feuerbrunst ausskhomben, solliches nit allein in Grundt verprunen, Pöden un Gewelber eigefallen, sondern
(auch sein) völlin gefexentes Gedraidt und ander fahrende Haab in Rauch aufgangen,....
V poznejših listinah se po doslej znanih podatkih dvor več ne omenja.
Ostanke dvora opisuje Jože Curk: »Razvaline dokazujejo, da je bil dvor utrjen. Ostanki močno preperelega zidovja kažejo
manjšo uporabo opeke. Ker je hrbet griča ozek, je bil dvor podolžne romboidne oblike. Ob glavni poti, ki je držala iz
zaselka Križa pri Levcu, sta stala najprej stolp in močna pravokotna stavba, nato pa sam dvor, ki sta ga sestavljala
dvorišče z vodnjakom v zahodni in stanovanjski del v vzhodni polovici stavbnega kompleksa.«
Dandanes so ostanki ogradu že tako močno prepereli, da se deloma vidijo le še obrisi tistega, kar opisuje Jože Curk.
Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založba Park, Ljubljana, 1992, ISBN /
Curk, Jože: "Urbanistično-gradbeni zgodovinski oris Celja", Celjski zbornik, 1963, ISBN /
|
nazaj
|
|
Pogled z mesta vzhodne stene stolpa proti jugu
|
|
Pogled proti vzhodnemu zidu stolpa
|
|
Pogled proti zahodnemu delu stolpa
|
|
Močno prepereli in preraščeni ostanki zidu na južni strani
|
|
Južna stran vrha grajskega griča, pogled z juga
|
|
|
|
Ostanki/obrisi pravokotne zidane stavbe zahodno od stolpa; verjetno gre
za del stanovanjskega kompleksa
|
|
Obrisi vodnjaka, ki ga omenja J.Curk, v zahodnem delu kompleksa
|
|