Grad Gamberk je tesno povezan z eno najpomembnejših ministerialskih družin poznega srednjega veka - Galli. Po
Valvasorju naj bi ga že leta 1040 pozidal Ortolf III. Svibenski, leta 1074 pa naj bi se po njem - tu se Valvasor sklicuje
na Schönlebna - imenoval tudi Oto Svibenski. Sodobni zgodovinarji so mnenja, da so Gali šele od 2. polovice 12. stoletja
dalje prihajali z Bavarske na Kranjsko kot andeški ministeriali, čeprav se morda tu pred letom 1228 niti niso za stalno
naselili. Vsekakor se šele za časa Henrika Andechsa po letu 1223 uveljavi Konrad Gall kot pomemben vitez v krogu kranjskih
ministerialskih osebnosti. Na prvo posredno omembo gradu naletimo leta 1248, ko se ta omenja kot Gallenberch,
čeprav njegova značilna oblika dopušča njegovo zgraditev pred letom 1200.
V 14. stoletju je Gamberk še vedno v rokah Gallov-Gallenbergov, čeprav so ti že v 2. polovici 13. stoletja premaknili
svoj sedež v na novo zgrajeni grad Gallenstein pri Podpeči južno od Save na Dolenjskem, druga njigova veja pa se je zasidrala
v Rožeku na Moravskem. Gamberk je takrat, čeprav je pričel izgubljati svoj pomen, sicer še vedno nadzoroval deželno
sodišče v obširno gospostvo, vendar so ga Galli menda že v tem stoletju izgubili. Vsekakor je na začetku 15. stoletja že
v posesti Šternberških, ti pa so ga leta 1443 prodali Habsburžanom.
Habsburžani so grad dajali v oskrbo ali zakup. Tako je bil leta 1461 grajski oskrbnik Konrad pl. Apfaltrer, leta 1546 pa
je bil grad v rokah Franca pl. Altenhausa. Dve leti pozneje pa ga je Ferdinand I. skupaj z desetino na Trojanah zastavil
Hansu pl. Rechbergu za 5.500 fl., vendar pa je že leta 1553 prešel v zastavno posest Jakoba pl. Lamberga. Ta je na dovoljenje
cesarja srednjeveško stolpasto zastnovo razširil v razkošno renesančno rezidenco.
GAmberk je ostal v posesti Lambergov do tridesetih let 17. stoletja, leta 1640 pa ga je njegov takratni lastnik Jurij Žiga
grof Paradeiser prodal Jerneju - Bartolomeju baronu Valvasorju, očetu našega historiografa. Njega so leta 1661 nasledili
Leuenburgi, leta 1677 pa so gospoščino kupile ljubljanske klarise a so še istega leta posest prodale Gašperju pl. Lichtenturnu.
Andrej Ksaverij baron Lichtenturn, sin Gašperja, je, kot zatrjuje Valvasor, grad nadvse lepo popravil in marsikaj prizidal. Znotraj. V rokah rodovine Lichtenturn je ostal grad do leta 1769, nakar je sledilo še nekaj lastnikov, tako med leti
1804 - 1830 montanistični erar. Sredi 19. stoletja je prišel v roke rudarske delniške družbe s sedežem v Zagorju, ki ga je
uporabljala kot letoviško postojanko. Po letu 1875 je sledilo še nekaj zasebnih lastnikov, ti pa so ga po dveh desetletjih dokončno opustili. Vendar je segalo njegovo obodno zidovje, kot razberemo iz skice Hinka Kartina, še petdeset let pozneje
vse do nekdanjih strešnih napuščev vrh drugega nadstropja.
Trenutno potekaju na območju razvalin obnovitvena dela.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Med Goričanami in Gamberkom),
Viharnik, Ljubljana, 2000, ISBN 961-6057-23-5
|
Prireditve: |
Za prireditve glej stran turističnega društva Čemsenik na naslovu www.cemsenik.si. Grajska prireditev "Grajske Štorije" v izvedbi Prosvetnega društva Čemšenik.
|
nazaj
|
|
Pot do razvalin pelje po južnem pobočju griča
|
|
Pogled iz jugo-vzhodne smeri
|
|
V južno obzidje vpet stolp
|
|
Lina v južnem stolpu
|
|
Slikovita južna stran obzidja z zazidanimi cinami
|
|
Gotsko-renesančni vhod v grajski kompleks
|
|
Utor za namestitev zapaha na vhodnem portalu
|
|
Mlinski kamen na dvorišču
|
|
Svetlobna lina v južnem obzidju
|
|
Stropni konzoli v notranjščini južnega stolpa
|
|
Notranjost jugo-vzhodnega stolpa, ki je bil na dvoriščni strani odprt
|
|
Pogled proti razvalinam romanskega dela gradu skozi dvorišče iz jugo-vzhodne
smeri
|
|
Pogled na grajske razvaline z dvorišča
|
|
Pogled na razvaline vzhodnega obzidja
|
|
Notranjost severo-vzhodnega stolpa
|
|
Pogled na del zahodnega obzidja z dvoriščem
|
|
Zahodni okrogli stolpič, v katerem je bila kapela Naše ljube Gospe
|
|
Svetlobne line v romanskem stolpu
|
|
Zahodna stena stolpa
|
|
Stolp je na vogalu oprt s sekundarno postavljenim kontraforjem
|
|
Severna stena romanskega stanovanjskega stolpa s portalom
|
|
Zazidan romanski portal
|
|
Portal iz notranje strani
|
|
Romanska lina v stolpu
|
|
Tramovnice v severnem delu zahodne stene stanovanjskega stolpa
|
|
Zazidano okno v steni
|
|
Verjetno dimnik od kamina, ki se je nahajal v nadstropju?
|
|
Romanski vhod v ajželj, urejen v drugem nadstropju stanovanjskega stolpa
|
|
Prevrnjeni vogal romanskega stolpa
|
|
Pogled na severo-vzhodni stolp iz zahodne smeri
|
|
Severo-vzhodna stolpiča; v manjšem levem je bila za časa Valvasorja menda
grajska ječa
|
|
Vzhodno obzidje s stolpom
|
|
Skrajno jugo-vzhodno obzidje
|
|
Pogled z gradu v smeri Trbovelj
|
|
Grad Gamberk pri pogledu z zahoda; Valvasor, 1679
|
|
Grad Gamberk pri pogledu z juga; Valvasor, 1679
|
|
Grad Gamberk pri pogledu z vzhoda; Valvasor, 1679
|
|
Gamberk na razglednici z začetka 20. stoletja
|
|
H. Kartin, Grad Gamberk, risba v popotni skicirki, 1907
|
|