Gradišče (Dvorec pri Mlinu, dvorec Grabiz)
Grabniz, Tominz, Sanssouci

17.stoletje

Dvorec pri mlinu ob reki Vipavi pod Gradiščem je dala zgraditi rodovina rihemberških vitezov Grabiz, ki je imela od druge polovice 16. stoletja naprej posesti na območju Gradišča in Prvačine. Stavbne značilnosti kažejo, da je dvorec nastal pred koncem 17. stoletja, pisno pa se prvič omenja v družinski knjigi šele leta 1824 kot Domus Dominicalis Illmi Dni de Grabiz. Morda je nastal kot naslednik kakšnega od srednjeveških dvorov na območju Prvačine in Gradišča. Dvorec je prišel v last družine Tominc leta 1825. Takrat je uspešni trgovec z železnino in ugledni meščan Janez Tominc (1768-1852) kupil velik del posesti rodovine Grabiz, ki je izumrla v moški liniji, v Prvačini in na Gradišču z dvorcem pod Gradiščem vred. Do leta 1867 je bil dvorec pod Gradiščem je občasno naseljen in je družini Tominc rabil predvsem za poletno rezidenco. Aprila 1867 pa se je Franc Tolminc z družino zaradi prisilne prodaje hiše v Prvačini v dvorcu za stalno naselil. Po smrti Franca so njegovi dediči leta 1871 zaradi zadolženosti dvorec z mlinom ob Vipavi in grad Gradišče po posredniku Jožefu Štreklju iz Gorice prodali grofu Karlu Alfredu Coroniniju (1846-1920). Dediči Franca Tominca so nato v dvorcu še vse do okoli leta 1880 živeli kot najemniki. Leta 1902 je dvorec od rodovine Coronini kupil Alojz Villant iz Gorice. Med letoma 1912 in 1927 se je zvrstilo več lastnikov, nato pa je celotna posest z mlinom vred postala last podjetja Azienda Elettrica del Vipacco. Starodavni mlin je nadomestila elektrarna. Med prvo svetovno vojno je bila v dvorcu avstrijska vojna bolnišnica. Po vojni je v dvorcu od leta 1922 delovala bolnišnica reda usmiljenih bratov. Po drugi svetovni vojni so v nacionaliziranem dvorcu leta 1952 ustanovili dom upokojencev. Leta 1982 so dvorec opustili in dom preselili v novo stavbo v bližini. Danes zanemarjeni propadajoči dvorec z deloma že sesuto streho čaka na novo namembnost. V južnem traktu je svoje prostore našel nek obrtnik. Dvorec obdajajo ostanki parka z nekaj starimi eksotičnimi drevesi. Pred zahodno fasado je večja izravnana ploščad, na katero so se nekoč na zahodni strani navezovala gospodarska poslopja.

Literatura:
Sapač, Igor: "Grajske stavbe v zahodni Sloveniji - Srednja in spodnja Vipavska dolina (2. knjiga)", Viharnik, Ljubljana, 2009, ISBN 978-961-6057-71-4
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 44° 53.008' E 13° 43.100'

nazaj

Levi severni portal skozi katerega je dostopna klet
Desni severni portal
Severna fasada, ki je obrnjena proti glavni cesti in reki Vipavi je opremljena z balkonom na štirih konzolah in ornamentalnimi geometričnimi reliefnimi dekoracijami pod okenskimi okviri in na vogalih
Na vzhodni fasadi se k osrednji stavbi prislanja več prizidkov; najmlajši je največji prizidek na jugo-vzhodnem vogalu, ki obsega dve etaži in je zgrajen na približno kvadratni talni ploskvi
Zahodna stran dvorca; nad portalom je nameščen manjši konzolni pomol; podstrešno poletažo so nekoč osvetljevala sedaj večinoma zazidana manjša okrogla okna
Glavni vhod v dvorec
Pogled z jugo-zahodne smeri; južna fasada je štiriosna in nečlenjena
Osrednje stopnišče v prvo nadstropje (avtor fotografije Igor Sapač)
Opustošena notranjščina kapele dvorca (avtor fotografije Igor Sapač)
Na severo-vzhodnem vogalu eskarpnega zidu ploščadi stoji leta 1997 ponovno postavljeni baročni kamniti kip sv. Janeza Nepomuka, ki je bil leta 1754 domnevno izdelan v delavnici kiparja Giovannija Battiste Mazzolenija; na podstavku je napis: LAVRENCIVS GRABIZ CVRAVIT FIERI ANNO 1754 (kip so po drugi svetovni vojni vrgli v reko Vipavo, leta 1990 pa je bil ponovno najden)


nazaj