Stolp na Kranclju se prvič omenja leta 1315 kot turris antique super castrum, čeprav lahko njegov
nastanek na podlagi arhitekturnih značilnosti umestimo v konec 12. ali začetek 13. stoletja. Predstavlja
tipičen primer izpostavljenega stolpa - propugnaculuma, katerega naloga je bila varovanje dostopa do osrednje
grajske stavbe. Krancelj je tako varoval dostop do stalološkega Wildenlacka. Do 14. stoletja je imel z njim
skupnega, pozneje samostojnega gradiščana, ki je na njem tudi prebival. V tem času so stolp tudi temeljito
prezidali. O tem naj bi pričale najdbe številnih arhitekturnih detajlov, predvsem kamnitih okenskih in vratnih
okvirov iz zrele gotske dobe. Med izkopavanji so našli številne drobne predmete, kot so bronasti figuralni
svečnik iz 14. stoletja, bronasti prstan, srednjeveške pečnice, kovaške izdelke in lončenino.
Znotraj grajskega obzidja so med izkopavanji naleteli na ostanke zidanega stopnišča ob vzhodni stranici
stolpa, na obod ognjišča in neko neopredeljivo stavbo okroglega tlorisa, vendar o tem niso objavili tehnične
dokumentacije. Spričo v ravne redi položenih, grobo obklesanih kamnov se zdi, da gre tako pri stolpu kot
pri četverokotnemu obzidju obakrat za romansko gradnjo. Stopar navaja, da je imel portal v obzidju ob
vznožju podbojev polkrožno oblikovana odbojna kamna, kar njegov nastanek postavlja šele v 16. stoletje.
Postavlja se vprašanje, ali je morda tudi to obzidje iz 16. stoletja, ali gre zgolj za zamenjavo dotrajanega
starejšega, romanskega. Kot je znano je potres leta 1511 uničil ali razdejal veliko števili gradov na tem
območju med katerimi Krancelj ni bil izjema. Morda lahko nastanek portala (in tudi obzidje?) postavimo v
čas popotresne obnove.
Ob stolpu so se nahajale tudi stavbe, ki pa niso bile nikoli natančno opredeljene. Starejša literatura navaja
ognjišče, kovačnico, stopnišče in še nekatere druge zidove.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - Med Polhovim Gradcem in Smlednikom", Viharnik,
Ljubljana, 1998, ISBN 961-6057-18-9
|
Prireditve: |
Steklenice in kurišča sporočajo, da je to mesto priljubljeno zbirališče škofjeloške mladine
|
nazaj
|
|
Zasnovo obkroža 5 metrov globok obrambni jarek; na severni strani je
nasutje, ki skozi jarek vodi do zunanjega obzidja; ali se je na tem mestu nekoč nahajal dvižni most?
|
|
Obrambni jarek; pogled pri dostopu na zahod
|
|
Nekoč dober meter debelo severno obzidje z vhodom in manjšimi stopnicami
|
|
Prvi, nižji izravnani nivo za obzidjem na severni strani
|
|
Cisterna, ki se nahaja se na drugem izravnanem nivoju znotraj grajske zasnove;
zunaj nje se nahaja zunanji obod oz. v zemljo vkopan filter, kar potrjuje tudi ohranjeni, ob obnovi kompleksa nadzidani
obod vodnega jaška na sredini
|
|
Pogled proti jugo-zahodu z mesta cisterne
|
|
|
|
|
|
Vzhodni vogal notranjega, približno pravotkotnega stolpa s stranicami
13 x 13,20 in 13 x 13,35 metra, ki je segal do višine treh ali štirih etaž
|
|
Južni vogal, ki je po sanaciji sedaj vidno spet razsut
|
|
Pogled na prehod med južnim obzidjem in južno steno stolpa
|
|
Južna stena obzidja; tako obzidje kot stolp sta zidana iz pravilno oblikovanih
apnenčevih klesancev, razvrščenih v ravne redi
|
|
Stene stolpa so debele v povprečju 2,60 metra; pogled na severo-zahodno
steno
|
|
Notranji južni vogal
|
|
Stopnice, ki vodijo v notranjost stolpa
|
|
Jarek z obzidjem levo na jugo-zahodni strani
|
|
Zunanje obzidje, jugo-zahodno
|
|
Še en pogled na obrambni jarek
|
|