Kraj se omenja kot Villa Lukauz v Otokarjevem deželnoknežjem urbarju iz let 1265 - 1267. Tedaj
je bil tu strelski dvorec, okoli leta 1290 pa sta bila tu že dva strelska zajma. Od tod izvira rod
lukavških vitezov: leta 1290 se omenja Herrand Payer, leta 1319 Henrik Payer zu Locauz. Leta 1422
je bil lastnik dvora Hans von Lokaucz, ljutomerski gradnik. Njegov sin Gašper je dobil v Lukavcih -
Locacz kot strelski fevd dvor (gradič) ter 17 in pol kmetij. Leta 1440 in 1443 brata Wolfgang
in Ahac (dvor in devet kmetij), 1449 Jörg-Jurij Schweinbeck. Ko so lukavški vitezi izumrli, je cesar
Friderik podelil njihov fevd Vitalu Dornerju in leta 1492 Jörgu z Vivšnika; njegovi dediči so ga
posedovali še leta 1568. Ali je ta fevd obsegal tudi dvor, ni jasno, saj je bil večji del Lukavcev
leta 1542 v posesti Schweinbeckovih dedičev. Njihov naslednik Gašper grof Draškovič je leta 1648 odprodal
baronici Siguni Khevenhüller šest in pol kmetij s pomirjem in pravico do desetine, vendar pa je bil
lukavški dvor leta 1632 v rokah Jurija Stübicha iz Špilj (Spielfelda).
Dvorec je, preden so ga v 19. stoletju prezidali, kazal slogovne značilnosti 18. stoletja, torej so
ga nemara pozidali Kacijanarji na mestu nekdanjega dvora. Njegovi poznejši lastniki so bili baron Fleury,
Kührer pl. Reichsheim, do leta 1806 rodovina Csemösz, nazadnje gospa Jožefa pl. Petkovič, roj. Csemösz.
Od nje ga je kupil major Franc Ks. Schenkel, ki ga je leta 1838 zapustil svojemu mladostnemu sinu Avgustu;
njegovi dediči so ga posedovali do zadnje vojne, zdaj pa je v njem Dom oskrbovancev. V času nemirov leta 1848
so dvorec napadli okoliški kmetje, ki jih je pregnalo šele vojaštvo. V njem je bil tudi sedež okrožne
gosposke za pestnajst občin. Lokavški grb ima srebrno čapljo na modrem polju z zlato kačo v kljunu, okrog
čaplje pa rase trsje.
|