Muta je imela v srednjem veku pomembno vlogo, saj je tod mimo preko radeljskega sedla držala pot, ki je povezovala
Štajersko in Koroško. Tu je bila mitnica (nem. Maut), ki je dala ime gradu in naselju, ki se je pozneje razvilo ob
vznožju grajskega hriba.
Mitnico so tu ustanovili že sredi 12.stoletja, v njeno obrambo pa so kmalu pozidali tudi grad. Oboje, mitnico in
grad je imel v zajmu od bamberškega škofa štajerski deželni knez. Vendar pa se grad omenja šele v pogodbi iz 1255,
s katero je Bamberg zastavil svojo posest koroškemu vitezu Henriku iz Žrelca. V tej pogodbi se poleg tega, da se prvič
omenja mučki grad - castrum Mutenberch omenja tudi izpostavljeni stolp - propugnaculum fuit situm, ki
je nekoč varoval grad, a je bil tedaj že uničen. V deželnoknežjem urbarju iz leta 1265 se grad ponovno imenuje
castrum Mütenberch. Leta 1279 so utrdbo in mitnico dobili v zajem sinovi kralja Rudolfa. Za gradbeništvo sta
se leta 1299 za Žrelskimi potegovala Henrik Viltuški kot dedič in vojvoda Rudolf po svojem deželnem in knežjem pravu.
Prišlo je do oboroženega spopada, o katerem govori tudi znana Otokarjeva »Rimana kronika«:
vojvoda hiez mit der vart mit chraft vnd mit wiczen Matenberg besiczen...
enhalb der Fewstritz stat...
der markt lag...
wer das haws gesehen hat, der weis wol, daz ez stat auf ein perg hoch enpor...
Rudolf je bil zbral veliko vojsko, v kateri so bili vsi njegovi gradniki, sodelovali pa so v njej tudi sekovski škof
Ulrik, grof Froderik Vovbrški, maršal Herman iz Landenberga in drugi. Vojska je z vseh strani oklenila grad, postavili
so celo dva oblegovalna stolpa in prišel je vojvoda, da bi vodil napad. S posredovanjem prijateljev Viltuškega, Kolona
iz Vuzenice, plemenitih Aufensteinov in drugih je naposled prišlo do premirja. Vojvoda je leta 1302 dobil utrdbo, Viltuški
pa 200 mark odškodnine.
Utrdbo Mattenberch vest in unseren lande ze Steyr in naselje je vojvoda Albreht II. leta 1341 vrnil škofiji, ker sta
njegova brata kralj Friderik in vojvoda Oton umirajoč izpovedala, da do tega nimata pravice. Leta 1409 je grad zavzel
Bernard Ptujski, ker so z njega napadli njegove služabnike. Ko je dobil odškodnino, ga je vrnil Bambergu. Leta 1425 je
bamberški škof zamenjal grad in mitnico z grofom Hermanom Celjskim za nekaj posesti na Koroškem. Tako je grad leta 1456, ko
so Celjski izumrli, postal deželnoknežji. Deželni knez je gospoščino združil z vuzeniško, na gradu pa je nastavljal
oskrbnike ali pa ga je oddajal v zastavo. Kralj Maksimilijan je leta 1498 velel utrdbo, ki se leta 1478 imenuje
gsloss an der Mawt, razvaliti. Leta 1510 je staro zidovje skupaj s pristavo v trgu podaril Žigi Dietrichsteinu,
ki je upravljal urad v Muti, obenem pa mu je dovolil, da grad znova pozida. Iz tega ni bilo nič, zakaj že leta 1513
je Žigo Dietrichsteina zamenjal Žiga Ivniški, ki je ostal zakupnik vuzeniške gospoščine in urada do svoje smrti
leta 1556. Sedež posesti je bil poslej »Eibiswaldov štok« (Eibiswald = Ivnik), stara pristava v Muti.
Do gradu pridemo po gozdni učni poti Grašin-Muta (glej prvo povezavo), ki se prične pri kovačiji v naselju Spodnja Muta.
Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
|
Kontaktni podatki: |
Občina Muta
Telefon : 02/88-79-600
E-pošta : obcina.muta@muta.si
Spletna stran : www.muta.si
|
Prireditve: |
Razvaline niso primeren prostor za prireditve.
|
nazaj
|
|
Čeprav je razvalina skromno ohranjena, segajo ostanki
posamičnih zidov ponekod še do višine več metrov; na sliki je severozahodni vogal grajske zasnove
|
|
|
|
Detajl romanske zidave severozahodnega vogala
|
|
Na severni strani je bil grad zavarovan z v skalo
vsekanim jarkom
|
|
|
|
|
|
Na južni strani je bil grad prav tako zavarovan z jarkom,
ki je viden še danes
|
|
Na zahodni strani se obodni zid nasloni na
prepadno skalovje
|
|
Presek severne stene
|
|
Zidava ohranjenega zidovja je romansko strukturirana -
opredeljujejo jo izravnalne plasti inobčasne lege navpih postavljenih lomljencev
|
|
Pogled notranjosti (grajsko dvorišče) v smeri proti jugu,
kjer so vidni ostanki severne stene palacija
|
|
Ostanki vzhodnega zidovja iz notranjosti
|
|
Presek vzhodne stene
|
|
Približno sredi zasnove se na vzhodu pravokotno prislanja
h grajskemu obodu zapora iz 2 metra debelega varovalnega zidu - gre za grajski vhod, na sliki je njegov
vzhodni del
|
|
Pogled s severne strani
|
|
Pogled z juga
|
|
Zunanja (vzhodna) stran
|
|
|
|
|
|
Tramovnica v ostankih zidu
|
|
Ostanki zahodnega dela vhoda v grajski kompleks; očitno je to
del nekega večjega objekta, morda stolpa
|
|
|
|
|
|
|
|
Vzhodna stena grajskega kompleksa z zunanje strani -
pogled proti severu
|
|
Skrajni severni del vzhodnega zidovja; vidna je odebelitev
vzhodne stene na severni strani, ki je bila najbolj izpostavljena
|
|
|
|
Odebelitev - detajl
|
|
Na južni strani kompleksa je bil v obzidje vpet palas;
na sliki je severna (notranja) stena ostankov palasa - pri tem palasu preseneča notranja razporeditev
prostorov, kjer namesto dveh po velikosti približno enakih sob srečamo tu kar štiri sorazmerno
dolge in obenem ozke izbe
|
|
Detajl zidave stene palasa
|
|
Notranja (vzhodna) stena ostankov poslopja, ki je bilo najbrž
gospodarskega značaja; v spodnjem delu so vidni ostanki cisterne
|
|
Gospodarsko poslopje je bilo stisnjeno v jugozahodni
vogal dvorišča in se ej prislanjalo na zahodno steno in palas
|
|
Ostanki v skalo vsekane cisterne, ki je že precej zasuta
in v zgornjem delu zelo uničena
|
|
Pogled proti zahodu na lokacijo, kjer je bil gospodarski
objekt
|
|
Notranja (vzhodna) stena gospodarskega objekta
|
|
Severozahodni vogal palasa (severozahodna izba -
za lažjo predstavo o lokaciji posameznih izb v palasu glej fotografijo info table)
|
|
|
|
Ostanki sten med zahodnim in vzhodnim delom
palasa, na katerih je viden tudi ostanek prehoda med obema deloma
|
|
|
|
Pogled z zahodne strani
|
|
Notranja stran severne stene palasa (severovzhodna izba),
slikano z zahoda
|
|
Pogled z vzhoda
|
|
Notranjost vzhodnega dela palasa
|
|
Ostanki zidovja na skrajni južni strani kompleksa in
obenem tudi zunanja (južna) stena palasa (jugovzhodna izba)
|
|
Notranjost in jugozahodni vogal vzhodnega dela palasa
(izba na spodnji, jugovzhodni strani)
|
|
|
|
Jugovzhodna izba iz zunanje, južne smeri
|
|
Notranja - vzhodna stena gospodarskega objekta - pogled z juga
|
|
Notranjost grajskega kompleksa z juga
|
|
Predelna stena med vzhodnim in zahodnim delom palacija -
pogled z severozahoda
|
|
Notranjost in vzhodna stena gospodarskega objekta
|
|
Severna stena in severovzhodni vogal gospodarskega objekta
|
|
Lina v vzhodni steni gospodarskega objekta
|
|
Ostanki zidovja na skrajni vzhodni strani kompleksa
|
|
|
|
|
|
Cisterna oz. njeni ostanki
|
|
Notranjost gradu, kot jo vidimo s skrajnega
severozahodnega konca
|
|
Vzhodna stena - pogled proti jugu
|
|
Detajl zidave vzhodnega zidovja
|
|