Blizu izliva Pake v Savinjo je imel svojo posest Hartnid iz Orta. Leta 1262 je tik pred svojo smrtjo daroval od te
posesti dve kmetiji gornjegrajskemu samostanu, leta 1264 pa ju je menda Hartnid Ptujski podelil v zajem bratoma
Kacenštajnskima. Leta 1339 sta Konrad in Ortolf Horneška prodala Frideriku Žovneškemu "stolp pri Šmartem" za
126 mark srebra. Ta letnica torej označuje prvo neposredno omembo posesti. Leta 1416 se je Henrik Apfaltrer v
svojem imenu in v imenu svojega brata odpovedal stolpu (der türen an der Pak), ki je bil njegova
dediščina, v prid celjskega grofa, ta pa je središče in sedež Pakenštajn (purkstal vnd gesezz Pakenstain)
dne 18. junija 1419 podelil v zajem Hansu Maisenreiterju. Leta 1443 je Maisenreiterjeva vdova Wendel zapustila
vso svojo posest grofom, ker jim je njen soprog dolgoval 15.000 funtov. Leta 1456 je Pakenštajn z izumrtjem
celjskih grofov tako postal deželnoknežji, leta 1458 pa ga je cesar Friderik podelil v fevd Kunigundi, hčeri
Hermana Ekenštajnskega in ženi Jörga Globitzerja. Čeprav se v listini omenjata stolp in dvor, je mišljena
le ena stavba, stolpastega značaja. Leta 1468 se omenja dvor ob Paki, leta 1491 pa spet stolp.
Še pred letom 1635 je Regina Globitzer prodala malo gospoščino Eliasu Andrianu, vendar se že leta 1599 Jernej in
leta 1614 Maksimiljan Herić po stavbi imenujeta Pakenštajnska (zu Packenstein). Do posesti sta pač
prišla z doto. Leta 1727 se v župnijskih matrikah imenujeta Pakenštajnski gospe Marija Šarlota in Marija
Barbara pl. Modersheim (domina in Pakenstein). Takratnemu lastniku gradu J. pl. Modersheimu so sledili
od okoli leta 1778 do leta 1807 Sattelbergerji, nato do leta 1827 Anton Johan pl. Grandi, za njim Franc Leitner
do leta 1834. Leta 1848 je tedanji lastnik Jožef Vincenc Novak v bližini gospodarkih poslopij v dolini pozidal
novo graščino v obliki klasicistične podeželjske vile. Leta 1870 je posest prevzel Oskar baron pl. Warsberg,
ki je dve leti pozneje snel z gradu preperelo streho in ga prepustil usodi.
Stara pripovedka pripoveduje, da so imeli celjski grofje na Pakenštajnu svoj "Jungferzwinger". Še ob koncu
preteklega stoletja naj bi obstajale kleti, v katerih so izginjale naropane mladenke. Besedo o kleteh, sicer
vinskih, zasledimo v biltenu raziskovalnega tabora Šmartno ob Paki 2002, kjer je skupina za arhitekturo v
svojem poročilu zajela: »Najbolj presenetljivo je bilo odkritje kleti v Malem vrhu, kjer naj bi zbirali
desetino gradu Pakenštajn. Najstarejši del stavbe je banjasto obokana vinska klet z odlično a fragmentarno
ohranjeno renesančno poslikavo na zunanjščini: velikimi šivanimi vogali, profiliranimi okenskimi okvirji in
dekorativnim pasom s palmetami. Najdeni deli neglaziranih pečnic s tapetnim vzorcem potrjujejo, da je
stavba nastala v časovnem razponu od sredine 16. do sredine 17. stoletja. Stavba v strokovnih krogih ni
bila poznana in ni zaščitena, čeprav gre za izvrsten spomenik, ki spada v krog plemiške arhitekture.«
Morda gre v tem primeru prav za te kleti...
Stavba, ki jo je okoli leta 1681 upodobil Vischer, kaže tipično podobo renesančne graščine z obstrešnimi
vogalnimi stolpiči in s pravokotnim, na vogalih z bastijami utrjenim renesančnim obzidjem. Takšen videz
stavbe v ničemer ne ustreza značaju ohranjenih razvalin. Žal slike nimam. Podobno tudi v Kaiserjevi
upodobitvi težko najdemo značilnosti, ki bi jih lahko povezali z današnjo razvalino.
Ko se peljete skozi Šmartno ob Paki v smeri proti Velenju, boste pred poslovalnico ERA vino zasledili lesen smerokaz,
ki med drugim kaže tudi pot desno na "stari grad". Že čez nekaj 10 metrov se vam bo na levi strani odprl pogled na
razvaline.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993,
ISBN /
|
Prireditve: |
Razna srečanja in prireditve, tudi koncerti. Prostor predgradja lahko sprejme lepo število ljudi, na mestu nekdanje,
k stolpu prizidane hiše, pa je viden betonski oder.
|
nazaj
|
|
Razvaljena stena jugo-zahodnega vogala s svojo neurejeno zidavo
|
|
Ista stena iz katere vizualno izstopa oblika zazidanega okna
|
|
Severo-vzhodni vogal
|
|
Severo-zahodni vogal v katerem lahko ob podrobnem ogledu razberemo
faze njegove nadgradnje
|
|
Na notranji strani severo-zahodnega vogala, kjer se je stolp stikal
kasneje prizidane hiše, je vidna konzola z žlebom; o kasnejših prezidavah pričajo vidne opeke; možno, da se je
tu skozi nekoč nahajal prehod a je bil kasneje zazidan
|
|
Severo-vzhodnega vogal se drži kontrafor; kontraforji so bili značilni
predvsem v renesančnih zidavah, tu pa se pojavi verjetno zaradi sorazmerno tankih sten stolpa
|
|
Pogled na ostanke stolpa iz severne vzpetine
|
|
Pogled proti severo-zahodu na dvorišče in krčmo čebelarskega društva
|
|
"Spodnje", nižje dvorišče
|
|
Pogled iz zahodne smeri na ostanke stolpa, o hiši, ki se je nekoč
na tej strani držala stolpa ni videti očitnih ostankov
|
|
Na zahodni strani vidni ostanki obzidja ali stavbe
|
|
Obzidje, ki loči spodnji in zgornji nivo predgradja
|
|
Ostanek obzidja ali temelj stavbe na skrajni južni strani
|
|
Ostanki obzidja, ki se drži severo-zahodnega vogala stolpa;
nekoč so z njim obzidali predgradje, tako da je zasnova dobila podobo gradu
|
|
Obzidje naj bi bilo debelo okoli 60 cm a se zdi da je tanjše
za kar polovico
|
|
Razvalina gradu Pakenštajn, risba H. Kartina, 1913; iz
fototeke ZVNKD RS v Ljubljani
|
|
Dvorec Pakenštajn, stara Kaiserjeva suita iz okoli leta 1830
|
|