Pri ptujskem gradu imamo opraviti z enim redkih srednjeveških gradov, kjer je izpričana antična fortifikacijska
kontinuiteta. Še več, na lokaciji je bilo ugotovljeno tudi staroslovensko pokopališče. Prva neposredna omemba nastopi
v letih 1131 - 1147, ko omenja neki kronist utrdbe, ki jih je dal takrat pozidati nadškof Konrad. Med drugimi je
Konrad na novo pozidal prvotni zgodnjesrednjeveški ali nemara celo antični grad - utrdbo v Ptuju (Bethowe
antiguum extitit castrum, sed dirutum multis temporibus, atque ab illo, sicut hodie cernitur, reedificatum est.).
Naslednja omemba nastopi leta 1235, ko se omenja ptujski vitez Herman (dominus Hermannus miles de Betov in
castro domini Hermanni). V istem stoletju nastopi še nekaj omemb objektov, ki so tako ali drugače povezani
s Ptujem. Leta 1247 naletimo na omembo »malega« gradu (castrum minus), kar pomeni, da je moral obstajati tudi
veliki grad (»castrum maius«). Spet leta 1260 se omenja grad in z njim povezana kastelnina (pro custodia castri),
ki je znašala 200 mark. Okoli leta 1376 se v anonimni kroniki omenjata dva ptujska gradova (beide burg und stet).
Leta 1433 omenjata ptujska graščaka Hartnid in Friderik salzburške fevde v Ptuju, grad, grajski stolp in vse, kar je na
grajski gorici, ter 12 stražarskih posesti okoli nje. Zadnjo srednjeveško omembo ptujskega gradu, ki izvira iz leta 1487,
najdemo v popotnem dnevniku Paola Santonina, spremljevalca oglejskega vizitatorja. Grad je tu označen kot trden in
nepremagljiv.
Ptujski grad je bil v srednjem veku izjemno pomemben tako kot središče fevdalne posesti salzburške cerkve v Podravju
kot zaradi veljave Ptujskih gospodov in svoje izjemne strateške lege. To potrjuje že droben podatek, da je bil ptujski
grad poleg Stubenberga in Wildona edini na takratnem Štajerskem, ki je moral ob potrebi zagotoviti deželno obrambo po
200 obrožencev.
Kot fevdni lastniki salzburškega ptujskega gradu nastopajo Ptujski gospodje. Prvi med njimi se kot priča salzburškega
nadškofa Konrada v Brežah že leta 1137 (do leta 1161) omenja Friderik I - Friderich de Bethowe. Leta 1161 (omenja
se do leta 1178) nastopa prvič Friderik II. - Friderich de Pettove, tretji Friderik se omenja prvič leta 1180 (do
leta 1222) - Friderich puer de Petowe. Ptujske, ki so izumrli leta 1438 je nasledil grof Johan pl. Schaunberg.
Leta 1479 so se gospoščine kot salzburški zavezniki zoper cesarja polastili Ogri, leta 1490 jo je prevzel cesar
Maksimiljan, ki jo je leta 1511 zastavil nadškofu.Leta 1555 je grad spet v deželnoknežjih rokah in že naslednje leto so
ga pričeli temeljito obnavljati. Med obnovitvenimi deli je nastal znameniti vhodni portal, delo italijanskega
arhitekta Baldassare Peruzzija. O renesančnih prezidavah na gradu so ohranjena tudi druga poročila, ki med drugim
pričajo tudi o nastanku opornega zidu, kjer se hrib ruši. Leta 1622 je deželni knez grad prodal Eggenberškim, prek
sorodstvenih vezi je nato leta 1634 prišel v posest Tannhausenskih, zadnji potomec te rodovine, jezuit Ignac, pa ga je
leta 1642 prodal svojemu redu. Ko se je red znašel v denarnih težavah, je grad leta 1656 prodal generalu Waltherju
Lesliju, baronu pl. Balquhane, Škotu po rodu, za 62 000 fl. Ta je grad temeljito prezidal. Njegovi potomci so ga
posedovali do leta 1802, ko je prišel v posest njihovih sorodnikov Dietrichsteinov, ki so ga posedovali do leta 1864.
Po raznih dednih zapletih ga je leta 1873 za 147 000 fl. kupila ovdovela grofica Terezija pl. Herberstein, prvorojenka
poslednjega kneza Dietrichsteinskega. V posesti rodovine Herberstein je grad ostal do konca zadnje vojne. Zdaj je v njemu
kulturnozgodovinska zbirska Pokrajinskega muzeja Ptuj. Leta 1999 je bil grad razglašen za kulturni spomenik državnega
pomena.
Na tem mestu navajam zadnje ugotovitve o grajskem kompleksu in nekatera pojasnila, ki mi jih je posredoval g.
Mitja V.
Na gradu so na vzhodnem delu griča, v konjušnici, odkrili temelje romanskega stolpa, tako da je zahodni stolp že imel
svojo protiutež na vzhodu pred 17. stoletjem, ko je bil zgrajen današnji vzhodni Lesliev stolp.
V kazematah (nekatere med njimi so še nedostopne) je bil odkrit romanski portal oz. je potrjena domneva, kjer je bil vse
do leta 1657 osrednji vhod v notranje dvorišče. Severni stolp se je uporabljal tudi kot zaporni stolp, ampak šele zatem,
ko so podrli stari bergfrid. V njem so še ohranjene celice.
Glede najdb na zahodnem platoju pa se domneva obstoj "Jupitrovega" templja (zaradi najdbe reliefa z upodobitvijo Jupitra
na tem mestu). Zagotovo je stala tam poznoantična trdnjava, katere temelji so vidni. Kar pa se tiče domneve o cerkvi, na
tem mestu je bila najdena nekakšna apsida (?), arheologi pa ne želijo potrditi niti zanikati njenega obstoja. Najdena
je tudi zgodnjesrednjeveška stavba, za katero se domneva, da je staroslovansko svetišče. T.i. "turnirski" prostor, za
katerega nimamo zgodovinskih virov, da so se na tem mestu dejansko kdaj dogajali turnirji, je ime najverjetneje dobil
pozneje zaradi svojega videza. V srednjem veku je bilo tu predgradje, v baroku pa baročni park. Na tem mestu je bilo
najdenih kar 426 staroslovanskih grobov, nekaj tudi še iz rimskih časov (verjetno vojakov). Izstopa grob št. 355, saj je
vseboval pomembne artifakte iz zlata. Glede na najdbe in zgodovinske dogodke iz znanih virov, so to okostje določili
ženi slovenskega kneza Koclja. Prav poseben v tem grobu je bil najden velik zlat moški prstan - Prsatan sv. Metoda.
Leta 2006 je izšel vodnik po Ptujskem gradu: Muzejske zbirke v ptujskem gradu (2006).
Gospod Tomaž K. je z mano delil svojo slednjo ugotovitev: Glede osrednjega ptujskega gradu bi si upal trditi, da takoimenovani peruzzijev portal ni delo Baldassare Peruzzi-ja, ki je umrl 1536. v Rimu, saj
naj bi portal nastal leta 1570. To pomeni, da je peruzzijev portal kvečjemu delo njegovega sina Giovanni Peruzzi-ja, ki je umrl okrog 1573., ki je
od 1567. dalje bil na Dunaju kot arhitekt cesarja Maksimiljana II. Zanimivo bi bilo vedeti, če se tudi drugi strinjajo z mojo opazko. Portal se mi
je močno vtisnil v spomin, ker so se moji predniki pisali Peruzzi in bi nekako rad doumel, kako so se znašli v Sloveniji, oziroma njihovo povezavo
s Peruzzi v Italiji. (2015)
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - I. knjiga (Območje Maribora in Ptuja)", Partizanska knjiga in
drugi, Ljubljana, 1990, ISBN /
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Stopar, Ivan, Dr.: "Gradovi na Slovenskem", Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
|
Kontaktni podatki: |
Pokrajinski grad Ptuj
Muzejski trg 1
2250 Ptuj
Tel. : ++386 2 787 92 30
Tel. 2 : ++386 2 748 03 50
Fax : ++386 2 787 77 00
E-mail : muzej-ptuj.uprava@siol.net
|
Prireditve: |
Galerija od gotike do 19. stoletja, kulturno zgodovinska zbirka, zbirka starih glasbenih instrumentov, viteška dvorana.
Vodstva po predhodnem dogovoru v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.
Za odpiralni čas gradu glej http://www.ptuj-tourism.si/ogledi/grad_ptuj.php.
|
nazaj
|
|
Slikovita ozka ulica, ki pelje iz južne smeri na grad
|
|
Zazidan gotski portal?
|
|
Pešpot iz južne smeri pripelje do vhoda s Karlovimi vrati
|
|
Nad vhodom je vzidan grb
|
|
Ob južnem vhodu se znotraj obzidja nahaja skupina stavb
|
|
Slikovita južna fasada jugo-vhodnega trakta v kateri
so leta 1987 odprli sedem zazidanih, polkrožno sklenjenih romanskih oken s klesanimi okviri
|
|
Jugo-vzhodni trakt palasa temelji na romanski stavbi
|
|
Znameniti Peruzzijev portal - mojstrovina italijanskega arhitekta iz leta
1570; na mlajši grbovni plošči v čelu je grb poznejših grajskih lastnikov Lesliejev
|
|
Pogled na portal iz notranje strani
|
|
Ob Peruzzijevem portalu se nahaja severni vhod do južnega predgradja
|
|
Baročno (v starejši literaturi navedeno kot renesančno) obzidje, ki
objema notranje dvorišče iz vzhodne strani
|
|
Pogled na severni vhodni portal in severno steno vzhodnega gospodarskega
trakta
|
|
Osrednja grajska stavba v grajskem jedru je mogočni, dvonadstropni,
podkvasto izoblikovani palas, ki je na dvoriščni strani opremljen z renesančnimi arkadnimi hodniki
|
|
Pogled iz dvorišča na severni trakt
|
|
Grajski vodnjak je globok 54 metrov in je v osnovi še romanski
|
|
V severo-zahodnem vogalu palasa se nahajajo polžaste stopnice, ki
vodijo do podstrešja (poleg teh so v palasu prisotne še druge polžaste stopnice)
|
|
Pritličje jugo-vzhodnega trakta je urejen v muzej orožja in
bojne opreme
|
|
Helebarde iz 16. in 17. stoletja
|
|
Replika jedkanega Milaneškega oklepa (nekateri kosi oklepov so tudi
originali)
|
|
Zadnji iz rodbine Ptujskih, Friderik IX., je umrl leta 1438; njegov nagrobnik
iz rdečega salzburškega marmorja je vzidan v pritličju jugo-vzhodnega trakta, kamor je bil prenesen iz opustošene
dominikanske cerkve
|
|
Muzejski prostori
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Med sprehodom po muzejskih prostorih bomo šli v prvem nadstropju tudi
skozi gotski portal brez posnetih robov
|
|
Prostori v pritličju muzeja predstavljajo glasbene instrumente
iz renesančne in baročne dobe
|
|
Slikoviti baročni (v starejši literaturi navedeni kot renesančni) pomoli
na vzhodni strani obzidnega obhoda; levo se drži stražarnica
|
|
Severna fasada palasa
|
|
Poznogotska bastija, izolirana od grajskega jedra
|
|
Mogočno poslopje večnadstropne baročne žitnice
|
|
Zahodno predgradje je v današnji podobi umetna ravnica, t.i. »turnirski
prostor«; tik stolpa bomo našli v tleh ostanke stare bazilike
|
|
Zahodni stolp na grajski ploščadi datira iz 11. stoletja, čeprav je
potrebno dopustiti možnost, da je starejši (starejša literatura ga datira v predromansko dobo); desno od sedanjega vhoda
je videti zazidan romanski portal, sestavljen iz mogočnih kamnitih klad
|
|
Pogled na palas iz zahodne smeri
|
|
Na jugu se nahaja obzidje s pravokotnim stolpičem in okroglo bastijo
|
|
Pogled proti vzhodu na ozko obzidano dvorišče z nizkim, zelo
razpotegnjenim gospodarskim poslopljem, ki se na koncu sklene s stražnim stolpom
|
|
Notranjost gospodarskega trakta
|
|
Pogled iz gradu na jugo-vzhodni del Ptuja
|
|
G. M. Vischer, Ptujski grad, bakrorez iz okoli leta 1681
|
|
Runk-Ziegler, mesto Ptuj; detajl koloriranega bakroreza, ki ga je
okoli leta 1802 izdal dunajski založnik Stöckl; iz izbirke vedut Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu
|
|
J. Kuwasseg, pogled na Ptuj z gradom na hribu izza srednjeveškega
naselja, kolorirana litografija iz okoli leta 1845, detajl (zasebna last, Graz)
|
|