Leta 1228 je istrski mejni grof Henrik ustanovil hospic sv. Antona pod Kozjakom v Tuhinjski dolini blizu nekdanje
zidane, a verjetno mlajše dolinske zapore. Po tem hospicu je naselje, podobno kot ob stari Žički kartuziji na Štajerskem,
dobilo svoje značilno ime Špitalič. Hospic je že od kraja in potlej ves srednji vek deloval v okrilju vetrinjskega
cistercijanskega samostana s Koroške, dokler ga ni leta 1608 vetrijski opat Jurij Reinprecht s soglasjem papeža
in deželnega kneza odprodal Hansu Thallerju.
Slaba tri desetletja pozneje, leta 1635, so ga napadli in oplenili uporni kmetje. Eden izmed dedičev Hansa Thallerja
je nato na novo pozidal renesančno-baročno stavbo in ji hkrati nadel novo nemško ime, Neuthall.
Poznejši lastniki graščine in hkrati gospostva so bili od leta 1670 dalje Hohenwarti,
leta 1693 so jim sledili Auerspergi. Med leti 1713 in 1769 je bila
posest spet v rokah Hohenwartov in nato znova Auerspergov, ki so jo leta 1771 pridružili gospostvu Križ pri Kamniku.
Leta 1796 so jo podedovali Apfaltrerji, ki so jo posedovali do zadnje svetovne vojne, takrat so jo januarja leta 1945
požgali partizani.
Dr. France Stele, ki je graščino obiskal še pred njenim požigom, jo je označil kot baročno, kajti stavbo so po
požaru 4. julija 1755 prezidali in s tem zabrisali večino njenih starejših renesančnih sestavin. Da je bil dvorec
pozidan na starejši, še srednjeveški osnovi, je pričal le polkrožni kamniti portal z na ajdovo zrno prirezanimi robovi,
čeprav je bilo že takrat mogoče sklepati na to tudi s spričo lokacije dvorca v neposredni bližini stare romanske
špitalske cerkve. Opozoriti pa velja na tem mestu še na ostanke nekdanjega protiturškega dolinskega zapornega zidu
(Klause - kluže!) v neposredni bližini graščine, na katerega je z oznako »tabor« opozorila že literatura 19.
stoletja.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Območje Kamnika in
Kamniške Bistrice)", Viharnik, Ljubljana, 1997, ISBN 961-6057-12-X
|
nazaj
|
|
Iz severo-vzhodne smeri
|
|
Zunanja, južna stena z vidnimi okenskimi odprtinami
|
|
Razvaljena južna stena je edina, ki se je ohranila in se na svoji
zahodni strani naslanja na pokopališki zid
|
|
Pokopališče med cerkvijo in razvalino; na Valvasorjevi upodobitvi
še ni opazen
|
|
|
|
|
|
|
|
Kontrafor na jugo-vzhodnem vogalu razvaline; na Valvasorjevi
upodobitvi ta še ni viden
|
|
|
|
Del razvaljene vzhodne stene
|
|
|
|
|
|
|
|
Spominska plošča, ki opozarja na razvaline špitalske graščine, vzidana
na notranji strani
|
|
|
|
|
|
Cerkev sv. Antona iz 13. stoletja, ki je bila najprej v gotiki in nato še v
baroku temeljito prezidana, se je ohranila do današnjih dni; v njeni notranjosti se nahaja kvalitetna baročna oprema
|
|
Lepo oblikovana vrata cerkve z letnico 1864
|
|
J. V. Valvasor, dvorec Špitalič ob starodavni špitalski cerkvi
|
|
Opustele stene požganega dvorca iz leta 1956; avtor posnetka je
I. Komelj
|
|