Naseldbina Štanjel se je razvila ob pomembni poti, ki je že v prazgodovini povezovala Vipavsko dolino in dolino
reke Branice s kraško planoto in jadransko obalo. Utrjena je bila verjetno že v železni dobi, sigurno pa v obdobju
antičnega Rima (o tem pričajo najdbe lončenine in drugih predmetov). Utrdba, katere razvaline so vidne še danes je
nastala v visokem oziroma poznem srednjem veku. Na to kažejo njena zasnova, zlasti pa številne poznosrednjeveške
drobne najdbe, ki so jih odkrili med arheološkimi raziskavami. Utrdba - dvor je bil stolpaste oblike od koder tudi
ime Turn. Pripadal je Goriškim grofom in v njem so prebivali njihovi ministeriali.
Stolpasti dvor v Štanjelu v ohranjenih srednjeveških virih ni omenjen kar kaže na to, da ni imel posebnega pomena.
Stal je verjetno že pred letom 1331, ko je prvič omenjena vas Štanjel. V njem je najbrž živel Bowczin, sin pokojnega
Czerenga iz Štanjela (de Sto. Daniele), ki se omenja leta 1350 kot oskrbnik grofice Katarine Goriške, žene
grofa Majnharda VI. V letih 1470 in 1481 so Štanjel razdejali Turki in verjetno je takrat stolpasti dvor pogorel
(ostanki žganice). Kot goriški fevd ga je morda že od 14. stoletja imela stara kraška plemiška rodovina Ellacher.
Po izročilu je leta 1507 Henrik Ellacher svojo posest na območju Štanjela prepustil Mihaeli in Febu pl. Thurn, v
zameno pa od njiju dobil fevde na območju Ajdovščine. Po izumrtju Goriških grofov leta 1500 je Štanjel postal
habsburška last. V letih 1508 in 1509 so ga okupirali Benečani. Še pred beneškim zavzetjem je posest na območju
Štanjela od rodovine Thurn dobila rodovina Cobenzl. Leta 1508 se kot oskrbnik omenja Krištof Cobenzl. Leto zatem
so začeli Štanjel načrtno utrjevati, saj je dobil velik pomen ob novi zahodni meji habsburškega imperija. Kamenje
od v vojni požganega in razvaljenega dvora so uporabili za obnovo slabo zavarovanega tabora. Po letu 1508 dvora
niso več obnovili. V njegovi upravni funkciji ga je nadomestil novi dvor, ki so ga zgradili ob kompleksu gospodarskega
predgradja starega stolpastega dvora.
Danes so vrh vzpetine Gledanica še opazne razvaline.
|
Literatura: |
Sapač, Igor, Dr.: "Grajske stavbe v zahodni Sloveniji - Kras in Primorje", Založba Viharnik, Ljubljana, 2011, ISBN 978-961-6057-84-4
|
Kontaktni podatki: |
TIC Štanjel
Štanjel 1a
6222 Štanjel
05 769 00 56
www.komen.si
tic.stanjel@komen.si
|
nazaj
|
|
Stolpasta stavba je bila pozidana na polkrožno sklenjeni pravokotni talni ploskvi v izmeri okoli 9,5 x 12,5 m
|
|
Njena severozahodna stran je sklenjena pravokotno
|
|
Jugovzhodna stran pa polkrožno
|
|
Zidovje je debelo v povprečju 1,6 m, sedanja višina pa znaša 3 do 4 m
|
|
Ohranjenih je več lepo obdelanih, skoraj pravokotnih velikih kamnitih kvadrov
|
|
Giovanni Antonio de Capellaris, Štanjel z dvorcem, 1752, risba s sepio; Musei Provinciali, Gorica
|
|