Grad oz. utrdbo so verjetno pozidali šele za časa turških vpadov. Omenja se kot Studenitz castrum in kasneje
leta 1542 kot stolp. Leta 1681 je bila utrdba še ohranjena, kar prikazuje Vischer bakrorez, Kaiser pa jo je leta 1830
naslikal že kot razvalino. Verjetno so jo opustili po požaru 7.3. 1788, ki je upepelil vso vas in celo utrdbo, torej
komaj 6 let po tem, ko je bil samostan za časa Jožefa II. razpuščen.
Na Vischerjevi upodobitvi je utrdba predstavljena kot strnjena, večnadstropna gmota s prislonjenim stolpom, ki za
nadstropje presega višino ostale utrdbe. Vse stavbe opasuje pod vrhom lesen obrambni hodnik, na dveh vogalih okrepljen
še z obrambnima gnezdoma.
Na utrdbi trenutno potekajo obnovitvena dela.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park,
Ljubljana, 1991, ISBN /
|
nazaj
|
|
Pogled iz zahodne smeri
|
|
|
|
Obodni zidovi utrdbe so dokaj tanki
|
|
Vzhodna stena
|
|
Nasilno prebit vhod v utrdbo ali ostanek portala?
|
|
Polkrožni obrambni stolp je bil vpet v obzidje utrdbe
|
|
Strelna lina v obrambnem stolpu
|
|
Sredinska lina v stolpu, verjetno strelna
|
|
Notranjost stolpa
|
|
Neurejena zidava zidu stolpa
|
|
Notranji del utrdbe; desno je na zidu vidna polica
|
|
Portal v severno stavbo
|
|
Zunanja stena severne stavbe, ki meji na drugi notranji del
utrdbe; notranji del utrdbe verjetno ni bil nadstropen, saj bi bila okna v tej steni stavbe nesmiselna
|
|
Lina z leseno preklado (zahodno v isti steni)
|
|
Notranjost severne pravokotne stavbe
|
|
Prisotnost opeke kaže na predelave v renesančni dobi
|
|
|
|
Dominikanski samostan Studenice izvira še iz romanike
|
|
Samostan Studenice s studeniškim gradom v ozadju na levi;
sekundarno kolorirana litografija iz Stare Kaiserjeve suite, okoli leta 1830; grafični muzej Rogaška Slatina
|
|