Grad (v nadaljevanju imenovan tudi dvorec) Tuštanj pri Moravčah se nahaja v moravški dolini in je eden izmed redkih gradov v
Sloveniji, ki v svoji notranjosti hranijo originalno zbirko pohištva, porcelana, listin, urbarjev, lončenih peči in ostalega
inventarja. Prvotni dvorec je bil postavljen leta 1490,
današnjo stavbo pa je med leti 1667 - 1671 pozidal kranjski deželnoknežji konjušnik (ritmojster) Franc Bernard
Lichtenberg. V posesti te rodovine je ostal vse do leta 1800, ko ga je Franc Ksaverij grof Lichtenberg skupaj s
posestvom prodal Ignacu Scariji - Škarji. Prek dedovanja in porok je stavba leta 1854 prešla v roke grajskega vrtnarja
Luke Pirnata, ki se je poročil z grofico Maskimiljano Scharija. V lasti Pirnatov je ostala neprekinjeno vse do danes
(stavba ni bila nikoli nacionalizirana).
Sedanji lastnik Peter Pirnat je leta 1993 obnovil dvoriščne arkade, ki so bile prvotno lesene, leta 1995 je
statično saniral najbolj ogrožene obodne stene, leta 1996 pa je obnavljal sobe. Med obnovo je naletel še na originalni
renesančni strop. Od leta 2003 je v gradu urejena poročna dvorana, v njej se od tega leta dalje opravljajo civilne
poroke. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo nudi ta še dodatni vir financiranja vseskozi trajajočih
obnovitvenih del.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Območje Kamnika in
Kamniške Bistrice)", Viharnik, Ljubljana, 1997, ISBN 961-6057-12-X
|
Kontaktni podatki: |
Peter Pirnat
Zgornji Tuštanj 1
1251 Moravče
Telefon: 041 841 080, 031 472 650, 05 922 53 54
Email: pirnat.peter@gmail.com
WWW: http://gradtustanj.si
|
Prireditve: |
Poroke, razne prireditve, praznovanja, organizirana srečanja, seminarji, kulturni večeri ipd.
|
nazaj
|
|
Današnja enonadstropna, štiritraktna zasnova dvorca z izzidanim
podstrešjem izvira iz let 1667 - 1671, ko so Lichtenbergi stavbo tako močno prezidali, da so povsem zabrisali
njen prvotni značaj
|
|
Severo-vzhodni vogal, kateremu so dozidali vogal tako, da so ga izravnali z vzhodnim traktom
|
|
Obnovitvena dela so pokazala, da so verjetno ravno Lichtenbergi prislonili vzhodni trakt
k starejši zasnovi
|
|
Trakti, ki niso docela regularni, obdajajo pravokotno notranje dvorišče z vodnjakom,
ki ga obtekajo križnogrebenasto obokani arkadni hodniki
|
|
Arkade slonijo v pritličju na pravokotnih kamnitnih slopih, v nadstropju pa na okroglih
stebričih, ki pa so razvrščeni v manjših razmikih
|
|
Vsa okna, manjša v kletnem pritličju in v podstrešni poletaži ter večja v nadstropju imajo
neprofilirane kamnitne okvire iz zelenega groha - tufa
|
|
Rustični vhodni portal z nekoliko potlačenim lokom in močnima odbojnima kamnoma ob pragu
je urejen v osi zahodnega trakta, sestavljajo pa ga močni apnenčevi klesanci; portal izvira iz časa predelav, ki jih je dvorec doživel
ob koncu 17. stoletja
|
|
Iz tega časa izvira tudi heraldična plošča nad portalom in omenja letnice 1490, 1667 in 1671
|
|
Poznogotski portal iz peščenjaka z ravno preklado in posnetimi robovi, desno od glavnega vhoda
|
|
Vhodna veža
|
|
Arkadni hodnik v pritličju južnega trakta
|
|
Hodnik v severnem traktu
|
|
|
|
Stopnišče, ki vodi v prvo nadstropje
|
|
Za javnost je odprtih nekaj soban v nadstropju, ogled se prične v južnem traktu
|
|
Lastnik gradu med razlago zgodovine gradu in inventarja
|
|
|
|
|
|
V gradu je ohranjenih še nekaj klasicističnih in empirskih peči
|
|
|
|
|
|
|
|
Herrleinova pertreta nekdanjih lastnikov Johane Scarin roj. Widmayer in Alojzija F. Widmayer,
iz leta 1796
|
|
|
|
|
|
|
|
Pribor za umivanje
|
|
|
|
|
|
Renesančno profilirani leseni strop v jugo-zahodnem stolpu
|
|
Poročna dvorana
|
|
Nedavno obnovljene poslikave v poročni dvorani
|
|
Oltar v kapeli; slika je delo Leopolda Layerja
|
|
Strop je v kapeli s freskami opremil Franc Jelovšek
|
|
Kapela, ki se nahaja ob severo-zahodnem vogalu gradu, je bila pozidana v času prenove ali kmalu po njej
|
|
Nižje obzidje ob gradu, ki omejuje park
|
|
Stražar na obzidju
|
|
Južna stena gradu, odpira pot do grajskega parka; ta je bil nekoč večji
|
|
Sončna ura
|
|
Vodnjak v parku
|
|
Zazidano okno, ki je ostalo neobnovljeno
|
|
J. V. Valvasor, dvorec Tuštanj
|
|
J. V. Valvasor, dvorec Tuštanj z začelja
|
|