Leta 1306 se omenja vitez Bertold iz Zapric - Perchtold der Appechzer, leta 1359 pa izrecno dvor - hof ze Apecz
vor der stat ze Stayn. Leta 1352 je bil že v meščanskih rokah. Delila sta si ga Kamničan Nikolaj Šmid z ženo Nežo in
Friderik Tesak, pozneje pa viri omenjajo še nekaj meščanskih lastnikov. Okoli leta 1550 naj bi tedanji lastnik posesti
Jurij pl. Lamberg srednjeveški dvor do kraja podrl in na njegovem mestu pozidal novo graščino, obenem pa ji dal namesto
starega, slovenskega, tudi novo, nemško ime - Steinbüchel. Kamniški meščanje so se gradnji novega dvorca neki na moč
upirali, saj so se bali, da bi lahko odtod Turki, če bi se ga polastili, povzročili mestu hudo škodo. Njihovo zoprvanje
ni rodilo uspeha, zato so za varstvo mesta na bližnjem Gallenbergu, t.j. v vogalu mestnega obzidja na Žalah, postavili
svoj obrambni stolp, sedanjo Rutarjevo graščino.
Leta 1624 je dvorec Zaprice dobil najprej v zastavo, potlej v prvo last Hans Taller, pozneje pa je prek njegove sestre
Marije Magdalene roj. Hohenwart prišel v posest njenega sina Janeza Ludvika pl. Hohenwarta, ki je leta 1689 postal
kranjski deželan. Spet prek poroke je leta 1750 postal lastnik gospostva Jožef Gvido baron Gallenfels, njegov sin in
naslednik pa ga je po očetovi smrti leta 1757 prodal Antonu Medardu pl. Wiederkehru. Sledilo je še nekaj lastnikov: leta
1794 Franc Leopold pl. Wiederkehr, leta 1822 njegov sin Leopold pl. Wiederkehr, leta 1830 Franc Pirh, leta 1871
industrialec Fidelis Trpinc iz Ljubljane, za njim je leta 1875 njegova vdova Jožefina, leta 1878 Jožef Schneid pl.
Treunfeld, potlej njegovi dediči. Zadnji zasebni lastniki gradbišča so bili dediči viteza Schneide - Treunfelda in
nazadnje do leta 1945 Rechbachi. Po nacionalizaciji, ko je dvorec sprva rabil za stanovanja, so ga leta 1961 namenili za
Kamniški muzej, ki je v naslednjih letih stavbo raziskal in prenovil. Muzej je organizacijska enota Kulturnega centra
Kamnik, ki velja za uradnega uporabnika grajske stavbe.
(citirano)
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Območje Kamnika in
Kamniške Bistrice)", Viharnik, Ljubljana, 1997, ISBN 961-6057-12-X
|
Kontaktni podatki: |
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, 1241 Kamnik
Elektronski naslov:
Spletna stran: www.muzej-kamnik-on.net
Elektronski naslov:info@muzej-kamnik-on.net
Direktorica: mag. Zora Torkar
Elektronski naslov: zora.torkar@guest.arnes.si
MUZEJ IN UPRAVA
Telefon: 01/8317 647 in 01/8317 662
Fax: 01/8397 447
|
Prireditve: |
Za prireditve glej stran http://www.muzej-kamnik-on.net/koledarslo.htm, tudi poroke... Za odpiralni čas muzeja glej
stran http://www.muzej-kamnik-on.net/slo/info01.htm.
|
nazaj
|
|
Dvorec obdaja nizko, tristrano zgodnjerenesančno obzidje
|
|
Obzidje je na obeh, proti mestu obrnjenih vogalih poudarjeno z mlajšima
oktogonalnima stolpičema
|
|
|
|
V arkadirani avli severnega trakta je predstavljenih nekaj reliefov (prav
vsi so prikazani na spodnjih fotografijah)
|
|
Nagrobna plošča Janeza Jakoba Wiederhekrja von Wiedersbacha, Kamnik 1702
|
|
Obrtniško hišno znamenje, Kamnik, 1549
|
|
Mejnik kamniškega mestnega ozemlja, Kamnik, 18. stoletje
|
|
Relief s svetim Florijanom, Kamnik, 1508 (viden je grb s nekim mojsterskim
znamenjem, nad njim pa neka zidava z kot kaže ključastimi strelnicami)
|
|
Relief z angelom grbonoscem, Kamnik, okoli leta 1490
|
|
Kamnita žara, Mengeš, druga polovica 1. stoletja
|
|
Nagrobna stela za Hilara, v Zideh pri Trojanah, druga polovica 2. stoletja
ali 3. stoletje
|
|
Nagrobnik družine Dindijev, Kamnik, druga polovica 1. stoletja
|
|
Lev, del monumentalne nagrobne arhitekture, v Zideh pri Trojanah, 2. ali
3. stoletje
|
|
?
|
|
Del gradbenega napisa cesarjema Marku Avreliju in Luciju Veru, Trojane, druga
polovica leta 168
|
|
Grifon, del nagrobne arhitekture, Trojane, druga polovica 2. stoletja
|
|
Sarkofag, Trojane, 3. stoletje
|
|
Ob avli se nahaja cisterna, ki ima še star kamnitni obod
|
|
Severni trakt
|
|
Graščina, ki stoji sredi trikotnega dvorišča je dvonadstropna,
nepodkletena, 5 x 7 osna stavbna gmota, krita s štirikapno streho
|
|
Jugo-vzhodna stena ima še ohranjena tri gotska okenca, nad njimi
pa je v nadstropju stari gotsko-renesančni balkon z železno, novejšo ograjo, ki počiva na četverih sestavljenih
kamnitnih konzolah
|
|
Eno izmed gotskih okenc iz lehenjaka s posnetimi robovi
|
|
Tudi na jugo-zahodni steni dvorca bomo opazili gotsko okence
|
|
Kamnitni vhodni portal v severo-zahodni steni je klasicističen,
opremljen s plitkima pilastroma ob straneh in z lahno zalomljenim, profiliranim čelom, okrašenim z dvema
paroma empirskih girland
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Južni stolpič
|
|
|
|
Poznogotski pazduhasti portal v zahodnem traktu
|
|
Še drugi portal portal
|
|
Razne najdbe (puščične osti, spone, topovska krogla...)
|
|
V pritlični veži se na levi nahaja veliko pazduhasto poznogotsko
okno
|
|
|
|
Prostor levo v veži, v katerem se nahaja muzejska zbirka, je
opredeljen z mogočnim kamnitnim slavolokom, ki ga delno zakriva poznejši baročni banjasti obok s sosvodnicami
|
|
Zanimivo oblikovani stol v muzejski zbirki
|
|
Gosposka soba
|
|
Nekatere poslikave v nadstropju dvorca segajo še v 16. stoletje;
eno izmed njih, z baročnimi motivi, so medtem že odkrili in restavrirali
|
|
|
|
Baročno zrcalno stopnišče
|
|
|
|
Muzej na prostem - tuhinjske kašče
|
|
Steber, ki se nahaja na poti do dvorca
|
|
J. V. Valvasor, Zaprice (tloris obzidja se ne ujema z današnjo podobo;
ta je pravzaprav trikoten in štirikoten, kot ga je uprizoril avtor)
|
|
Renesančna strelna lina na podstrešju gospodarskega poslopja, ki obiskovalcem
žal ta čas še ni dostopno; foto M. Kumar, arhiv muzeja v Kamniku
|
|