Zaprice (dvor, dvorec)
Steinbüchel

16. stoletje

Leta 1306 se omenja vitez Bertold iz Zapric - Perchtold der Appechzer, leta 1359 pa izrecno dvor - hof ze Apecz vor der stat ze Stayn. Leta 1352 je bil že v meščanskih rokah. Delila sta si ga Kamničan Nikolaj Šmid z ženo Nežo in Friderik Tesak, pozneje pa viri omenjajo še nekaj meščanskih lastnikov. Okoli leta 1550 naj bi tedanji lastnik posesti Jurij pl. Lamberg srednjeveški dvor do kraja podrl in na njegovem mestu pozidal novo graščino, obenem pa ji dal namesto starega, slovenskega, tudi novo, nemško ime - Steinbüchel. Kamniški meščanje so se gradnji novega dvorca neki na moč upirali, saj so se bali, da bi lahko odtod Turki, če bi se ga polastili, povzročili mestu hudo škodo. Njihovo zoprvanje ni rodilo uspeha, zato so za varstvo mesta na bližnjem Gallenbergu, t.j. v vogalu mestnega obzidja na Žalah, postavili svoj obrambni stolp, sedanjo Rutarjevo graščino.
Leta 1624 je dvorec Zaprice dobil najprej v zastavo, potlej v prvo last Hans Taller, pozneje pa je prek njegove sestre Marije Magdalene roj. Hohenwart prišel v posest njenega sina Janeza Ludvika pl. Hohenwarta, ki je leta 1689 postal kranjski deželan. Spet prek poroke je leta 1750 postal lastnik gospostva Jožef Gvido baron Gallenfels, njegov sin in naslednik pa ga je po očetovi smrti leta 1757 prodal Antonu Medardu pl. Wiederkehru. Sledilo je še nekaj lastnikov: leta 1794 Franc Leopold pl. Wiederkehr, leta 1822 njegov sin Leopold pl. Wiederkehr, leta 1830 Franc Pirh, leta 1871 industrialec Fidelis Trpinc iz Ljubljane, za njim je leta 1875 njegova vdova Jožefina, leta 1878 Jožef Schneid pl. Treunfeld, potlej njegovi dediči. Zadnji zasebni lastniki gradbišča so bili dediči viteza Schneide - Treunfelda in nazadnje do leta 1945 Rechbachi. Po nacionalizaciji, ko je dvorec sprva rabil za stanovanja, so ga leta 1961 namenili za Kamniški muzej, ki je v naslednjih letih stavbo raziskal in prenovil. Muzej je organizacijska enota Kulturnega centra Kamnik, ki velja za uradnega uporabnika grajske stavbe.
(citirano)

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Območje Kamnika in Kamniške Bistrice)", Viharnik, Ljubljana, 1997, ISBN 961-6057-12-X
Kontaktni podatki:
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, 1241 Kamnik

Elektronski naslov:
Spletna stran: www.muzej-kamnik-on.net
Elektronski naslov:info@muzej-kamnik-on.net
Direktorica: mag. Zora Torkar
Elektronski naslov: zora.torkar@guest.arnes.si

MUZEJ IN UPRAVA
Telefon: 01/8317 647 in 01/8317 662
Fax: 01/8397 447
Spletne povezave:
Medobčinski muzej Kamnik
Grad Zaprice (burger.si)
Prireditve:
Za prireditve glej stran http://www.muzej-kamnik-on.net/koledarslo.htm, tudi poroke... Za odpiralni čas muzeja glej stran http://www.muzej-kamnik-on.net/slo/info01.htm.
GPS koordinate:
N 46° 13.391' E 14° 36.335'

nazaj

Dvorec obdaja nizko, tristrano zgodnjerenesančno obzidje
Obzidje je na obeh, proti mestu obrnjenih vogalih poudarjeno z mlajšima oktogonalnima stolpičema
V arkadirani avli severnega trakta je predstavljenih nekaj reliefov (prav vsi so prikazani na spodnjih fotografijah)
Nagrobna plošča Janeza Jakoba Wiederhekrja von Wiedersbacha, Kamnik 1702
Obrtniško hišno znamenje, Kamnik, 1549
Mejnik kamniškega mestnega ozemlja, Kamnik, 18. stoletje
Relief s svetim Florijanom, Kamnik, 1508 (viden je grb s nekim mojsterskim znamenjem, nad njim pa neka zidava z kot kaže ključastimi strelnicami)
Relief z angelom grbonoscem, Kamnik, okoli leta 1490
Kamnita žara, Mengeš, druga polovica 1. stoletja
Nagrobna stela za Hilara, v Zideh pri Trojanah, druga polovica 2. stoletja ali 3. stoletje
Nagrobnik družine Dindijev, Kamnik, druga polovica 1. stoletja
Lev, del monumentalne nagrobne arhitekture, v Zideh pri Trojanah, 2. ali 3. stoletje
?
Del gradbenega napisa cesarjema Marku Avreliju in Luciju Veru, Trojane, druga polovica leta 168
Grifon, del nagrobne arhitekture, Trojane, druga polovica 2. stoletja
Sarkofag, Trojane, 3. stoletje
Ob avli se nahaja cisterna, ki ima še star kamnitni obod
Severni trakt
Graščina, ki stoji sredi trikotnega dvorišča je dvonadstropna, nepodkletena, 5 x 7 osna stavbna gmota, krita s štirikapno streho
Jugo-vzhodna stena ima še ohranjena tri gotska okenca, nad njimi pa je v nadstropju stari gotsko-renesančni balkon z železno, novejšo ograjo, ki počiva na četverih sestavljenih kamnitnih konzolah
Eno izmed gotskih okenc iz lehenjaka s posnetimi robovi
Tudi na jugo-zahodni steni dvorca bomo opazili gotsko okence
Kamnitni vhodni portal v severo-zahodni steni je klasicističen, opremljen s plitkima pilastroma ob straneh in z lahno zalomljenim, profiliranim čelom, okrašenim z dvema paroma empirskih girland
Južni stolpič
Poznogotski pazduhasti portal v zahodnem traktu
Še drugi portal portal
Razne najdbe (puščične osti, spone, topovska krogla...)
V pritlični veži se na levi nahaja veliko pazduhasto poznogotsko okno
Prostor levo v veži, v katerem se nahaja muzejska zbirka, je opredeljen z mogočnim kamnitnim slavolokom, ki ga delno zakriva poznejši baročni banjasti obok s sosvodnicami
Zanimivo oblikovani stol v muzejski zbirki
Gosposka soba
Nekatere poslikave v nadstropju dvorca segajo še v 16. stoletje; eno izmed njih, z baročnimi motivi, so medtem že odkrili in restavrirali
Baročno zrcalno stopnišče
Muzej na prostem - tuhinjske kašče
Steber, ki se nahaja na poti do dvorca
J. V. Valvasor, Zaprice (tloris obzidja se ne ujema z današnjo podobo; ta je pravzaprav trikoten in štirikoten, kot ga je uprizoril avtor)
Renesančna strelna lina na podstrešju gospodarskega poslopja, ki obiskovalcem žal ta čas še ni dostopno; foto M. Kumar, arhiv muzeja v Kamniku


nazaj