Žovnek (grad)
Sannegg

12. stoletje

Žovnek sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Njegovo ime je povzeto po reki Savinji, ki je dala ime tudi prostrani dolini med Kamniškimi Alpami in Zasavskim gričevjem.
Stari svobodniki Žovneški so listinsko prvič izpričani okoli leta 1130, kjer kot priča nastopa Gebhard "de Soune". V času prve neposredne omembe je pač stal že grad, skrit v varnem zavetju vzhodne stene Dobrovelj na obrobju Spodnje Savinjske doline tik ob zaselku Podvrh, ki pa se izrecno omenja šele leta 1278 kot castrum Sevnekke. Žovneški so imeli že zgodaj v posesti tudi grad Ojstrico in stolpa Šenek ter Libenštajn (stolpa Šenek naj bi bila morda celo dva, eden nad sedanjo graščino, drugi nad gradom Žovnek), od 13. stoletja dalje grad Lemberg pri Šmarju in pozneje še več drugih. Tako so že zgodaj obvladovali doberšen del Savinjske doline.
V svoj grad, na katerega so bili še posebej navezani, so se radi vračali tudi kasneje, ko so po letu 1341 kot grofje Celjski gospodovali nad celjskih gradom. Žovnek so dali v upravljanje svojim oskrbnikom. Tod so imeli Žovneško-Celjski shranjene tudi zaklade, ki jih je po Frideriku dedoval sin Ulrik.

Ko so Celjani leta 1456 izumrli, je grad Žovnek prešel v last Habsburžanov. Skozi stoletja se je na njemu menjavalo mnogo oskrbnikov (lastnikov). V 16. stoletju so ga še utrjevali zaradi nevarnosti turških vpadov. Leta 1635 ga je zadnji takratni lastnik Jožef čokl pl. Ruhethal popolnoma opustil in v dolini pozidal graščino imenovano Ruhethal. Grad je potlej služil kot kamnolom. Med vojno je okupator velikemu grajskemu stolpu, ki naj bi bil v notranjosti še opremljen, odtujil ves inventar.

Grajsko jedro, ki je že od kraja oklepalo zaprto notranje dvorišče, ima obliko na nepravilni talni ploskvi pozidane stavbe. Od te osrednje, nekdaj dvo- ali trinadstropne stavbe, se je ohranilo komaj nekaj škrbin. Mnogo bolje je ohranjen okrogli dvonadstropni stolp, ki so ga v gotski dobi na jugozahodnem vogalu prislonili k staremu gradu. Znotraj njegovih sten v nastropju še vidimo nastavke nekdanjega rebrastega gotskega oboka, ki je dal estetsko poanto morda arhitekturno najbolj ambiciozno oblikovanemu grajskega prostoru - nekdanji kapeli. V stenah stolpa so še vidni ostanki stopnišča, ki je držalo v vrhnje, obrambno nadstropje.
Že v 13. ali zgodnjem 14. stoletju so staro grajsko jedro izdatno okrepili. Na vzhodni in južni strani so ga obdali z visokim obzidjem in takrat je nastal tudi novi, še do danes ohranjeni vhodni motiv. Vhodni stolp, pred katerim je bil vsekan v skalo globok obrambni jarek, so opremili s širokim, bogato profiliranim portalom, ki je sedaj obnovljen. Do portala, ki ima 2 vhoda, smo se prebili skozi dva predgradija.
Od renesančnih utrdbenih del se ni ohranilo nič. Okrogli renesančni stolpiči - bastioni, ki jih še vidimo na starih upodobitvah, so se razsuli. Žovnek so delno zavarovali že pred prvo svetovno vojno, da bi ga ohranili vsaj kot razvalino, potlej se ni obnavljal do leta 2000, ko je z obnovitvenimi deli pričelo kulturno in zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče.

Na koncu naj podam še nekaj zanimivosti. Konrad Žovneški se bil znan kot dober turnirski borec. Grad je priljubljena planinska točka, ki jo obiščejo tudi obiskovalci iz tujine. V knjigi vtisov na gradu zasledimo mnogo pohval o obnovitvenih delih.
Ste vedeli, da je rodbina Žovneških živa še danes toda le po ženski strani? Med drugim so potomci Žovneških tudi Britanska kraljevina (npr. pokojna princesa Diana). Več podatkov o potomcih boste lahko našli na zadnji priloženi povezavi, če boste raziskovali rodbinsko drevo.
Več o Žovneških boste lahko prebrali v nadvse zanimivi knjigi "Žovnek in Žovneški", avtorja Franca Kralja.

Literatura:
Kralj, Franc: "Žovnek in Žovneški", Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče, 2000
Stopar, Ivan, Dr.: "Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem", Slovenska matica Ljubljana, 1977
Stopar, Ivan, Dr.: "Gradovi na Slovenskem", Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založna Park, Ljubljana, 1992
Kos, Dušan: "Celjska Knjiga Listin 1", 1996, ISBN 961-6182-23-4
Kontaktni podatki:
Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče
Braslovče 22
3314 Braslovče
Spletne povezave:
Ruins of Žovnek castle (photo of the castle before reconstruction began)
Sannegg (Žovnek)
Genealogy tree of Žovnek family
Zibelko celjskih grofov rešili prostovoljci (http://www.slovenskenovice.si)
Prireditve:
Proslava ob odkritju obnovljenega grajskega portala, v bodoče podobno. O ostalih prireditvah nimam podatkov.
GPS koordinate:
N 46° 16.582' E 15° 0.223'

nazaj

Pogled iz južne smeri
Predgradje in grad, ki ju je nekoč preko v skalo vsekanega jarka povezoval dvižni most; pot do gradu je včasih kar trikrat presekal jarek
Ostanki nekdanje stražarnice približno 200 metrov zahodneje od gradu
Približno 50 metrov od gradu se pojavijo prvi ostanki predgradja
Vhodni stolp (trenutno v fazi obnove) z obnovljenim grajskim portalom z dvema vhodoma, lesen most ni dvižni - verige so tu le za okras
Obnovljeni grajski portal, ki so ga obnovili po zgodovinskih virih; pri obnovi je bilo uporabljeno tamkajšnje razvaljeno kamenje, po potrebi še naknadno obdelano
Skrajna vzhodna romanska stena od katere postopoma odstopa kamenje
Od grajskega jedra nekaj deset metrov proti severu, tik pred strmino oddaljena zidava
Bergfrid, pogled iz severa; stolp je rabil predvsem za obrambo grajskega vhoda
Bergfrid; pogled iz južne smeri
Jugo-vzhodni stolp, ki ga bodo kmalu pričeli obnavljati
Vhodni stolp med obnovo iz vzhodne smeri
Nadstropje bergfrida, ki ga prav tako obnavljajo
Sekundarno prebita stena na gotskem stolpu od znotraj
Stena je na tem mestu debela 2,70m, z višino se nato vneto tanjša
Iz notranjščine grajskega jedra je bil tu skozi nekoč dostopen stolp; odprtina v pritličju desno spodaj (vidna na zgornjih slikah) je sekundarna
Južna stena kjer so na kamnih dobro vidna zgodnjegotska kamnoseška znamenja
Pogled na vzhod proti Žovniškem jezeru; naj omenim, da je jezero umetno in ga v času Žovneških tam še ni bilo
Razvaline nekdanje gospodarske stavbe vzhodno od gradu; razvaljena je vidna že na Vischerjevi upodobitvi iz leta 1681
Konstrukcija lesenega mostu, ki povezuje predgradje z grajskim vhodom
Pogled na bergfrid in lepo očiščen teren iz zahodne smeri
Potek del na rekonstrukciji nadstropnega vhoda v bergfrid
Lina na južni strani bergfrida
Zasut prehod, ki se nahaja vzdolž poti od grajskega vhoda proti vzhodu ob stolpu
Potek obnovitvenih del; na novo skonstruiran obok
C. Reichert, grad Žovnek; sekundarno kolorirana litografija, okoli leta 1860 (izrez)
G. M. Vischer, grad Žovnek; bakrorez iz Knjige gradov, okoli leta 1681
Pečat Ulrika II. Žovneškega na listini o sporazumu z bratom Leopoldom III. iz leta 1262 V 14. Lemberg (št. 31)
Listina cesarja Ludvika za Friderika Žovneškega iz leta 1341 IV 16. München (št. 212) v kateri naznanja, da je povzdignil Friderika in njegove dediče v grofe Celjske
Obnovljeno obzidje predgradja, ki ga pomagal obnavljati celo sam g. predsednik Pahor (posnetek iz leta 2013)
Pot do gradu se zaključi s pogledom na vhodni stolp in berfried, ki je leta 2012 dobil streho - gradnja Stojaković Prebold (posnetek iz leta 2013)
Obnovitvena dela so v polnem teku; takoj ko se stabilizirajo temelji bergfrieda se bo nadaljevalo s čiščenjem vhodnega kanala (2013)
Primerjava pogleda na palacij skozi notranje dvorišče v smeri juga (2013); palacij je bil saniran tako, da ne bo prišlo do ponovnega propada
Rekonstrukcija portala, ki povezuje palacij z notranjim dvoriščem (2013)
Mansarda bergfrieda (2013)
Izkopan temelj arkade znotraj dvorišča; predvideva se, da je bilo dvorišče arkadirano (2013)
Čemu je bil namenjen ta prostor tik vzhodno pod bergfriedom še ni ugotovljeno, vsekakor pa ga krasijo izjemni na novo odkriti arhitekturi elementi (2013)
Posebno pozornost velja nameniti odkritemu romanskemu portalu, ki prostor povezuje z dvoriščem in nekako določa nivo dvorišča, ki je še vedno zasuto okoli 2-3 metre (2013)
Zidovje na notranji strani vstopne poti z zahoda, ki opasuje ojekte tik grajskega dvorišča (2013)
Obnovitvena dela na zahodnem zidovju pod bergfriedom ob vhodnem stolpu (2013)
Pogled iz palacija skozi notranje dvorišče proti bergfriedu na jugo-zahodu (2013)
Odkrito obzidje prostorov, ki so se nahajali ob vstopni dovozni poti skozi grad - v nekaterih so se verjetno nahajali prostori za konje (okt. 2013)
Pogled na zidovje z vzhodne smeri večji del katerega je še vedno močno zasuto (okt. 2013)
Delno na novo odkrit prostor ob palaciju (okt. 2013)
Prostor je bil obokan in dokaj verjetno je, da so v tem prostoru namestili konje s katerimi so vstopi v grad (okt. 2013)
Pogled z vzhoda proti stoplu skozi trenutno zasuto dvorišče (okt. 2013)
Nova vrata sedaj krasijo vhod v obnovljeni stolp (okt. 2013)
Razvalina vhodnega stolpa s portalom (1996), avtor Ivan Jakič (Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine, DZS 1997, ISBN 86-341-1771-5)
Mogočne razvaline rodnega gradu svobodnih gospodov Žovneških (1996), avtor Ivan Jakič (Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine, DZS 1997, ISBN 86-341-1771-5)
Stara razglednica (1910)
Grad Žovnek z obnovljeno streho na vhodnem stolpu, 2016, avtor Branko Cimperman
Mila zima 2015/2016 je omogočila postavitev strehe na vhodnem stolpu kar daje gradu Žovnek nov impozanten pogled, 2016, avtor Branko Cimperman


nazaj