| Izraz |
Obrazložitev |
| ajželj |
Latrina, skrivna čumnata (po Megiserju). Glej stranišče. |
| alod |
Alodijalna posest. Lastna fevdalna posest, obsegajoča grad. zemljo in podložnike. |
| altan |
Balkon, razglednik, pokrit ali nepokrit prostor, pomolasto izstopajoč iz stene, nekakšna
odprta ali zaprta loža v nadstropju, večji pomol ali tin, počivajoč navadno na slopih, stebrih ali
obočnih lokih. |
| apsida |
Polkrožno sklenjeni sklepni del romanskih cerkva in kapel. V gotski dobi označujemo tako tudi
poligonalne sklepe grajskih kapel, nameščene pogosto na pomolih. |
| aries |
Lat., glej bojni oven. |
| arkade |
Lat. arcus=lok, obokan odprt hodnik v pritličju ali nadstropju grajskih stavb, počivajoč na
stebrih ali slopih, pogost zlasti v renesančni dobi in pozneje na zaprtih dvoriščih graščin in meščanskih hiš. |
| arkebuza |
Nem. Hackenbüchse, težko ročno strelno orožje; uveljavila se je po iznajdbi smodnika
in omogočala natančno streljanje. Arkebuze so bile opremljene z zazobkom, da so jih lahko zataknili v strelno
lino in tako ob sprožitvi niso ogrozile strelca. |
| arkebuzir |
Vojščak, obrožen z arkebuzo. |
| armamentarij |
Glej orožarna. |
| atika |
V poznogotski in renesančni arhitekturi prosto stoječa kulisa na vrhu grajskih in meščanskih
stavb, ki dekorativno pokriva poljubno oblikovane strehe. Posebno razširjena na češkem in Polskem. Prim. ščit. |
| aula regia |
Vladarska dvorana v cesarskih pfalcah, kjer so bili državni zbori in kjer so
izdajali državne akte. |
| balista |
Rimski ali srednjeveški bojni stroj, konstruiran na principu loka, ki je metal velika kopja;
tudi stroj, ki so ga sprožili z nasukanimi (tordiranimi) vrvmi. |
| baluarda, bastija |
17. stol., zidana na italijanski način; rabila je predvsem utrditvi obstoječih objektov. |
| baluster |
Kamnit ali lesen stebrič v ograji, na stopniščih, balkonih |
| balustrada |
Ograja z balustri. |
| barbakan |
Utrdba pred vhodnimi vrati, podobna obzidanemu dvorišču z obrambnimi hodniki vrh zidu. Izraz so
uvedli križarji. |
| barobalistične metalne naprave |
Težki srednjeveški bojni stroji, pri katerih so človeško silo pri
pomikanju vzvodov nadomestili s protiutežjo (baros=teža, balein=metati). Vzvodi so bili dolgi do 15m, protiutež je
tehtala do 10t. Na krajšem delu vzvoda je bila utež, na daljšem pa prača za projektil. S strojem so
metali do 1000kg težke kamnitne, svinčene ali železne krogle, z najtežjimi stroji pa tudi z jeklenimi konicami okrepljena bruna, sode z vnetljivimi snovmi in trupla. Imeli so do 500m dometa. Izumili so jih najbrž Arabci, uporabljali pa
so jih do konca 16. stoletja. Znane so tri vrste: tribok, frondibola in bifa. |
| bastija |
Nem. Bollwerk, prvotno okrogla, izpostavljena utrdba iz brun, pletenja in zemlje, od 15. stoletja dalje
nizka, navadno polkrožna, iz obzidlja izstopajoča utrdba s krepkimi stenami, namenjena namestitvi topov, pozneje
tudi peterokotna zidana utrdba, namenjena bočni obrambi; prim. zvezdne šance. |
| bastion |
Glej bastija. |
| baterijski stolp |
Večnadstropen, navadno polkrožen stolp z močnimi zidovi in podestom ali teraso za
postavljanje topov, ki streljajo iz topovskih lin. Zidali so jih od okoli 1500 dalje. |
| bazilisk |
V antiki kača s perutmi in ubijajočim pogledom, v srednjem veku oznaka za težak top. |
| beletage |
Franc., glej piano nobile. |
| belizar |
Rimska oblika cin s stranskimi varovalnimi stenami, ki se pravokotno prislanjajo k zidni kroni. |
| bellevue |
Franc., glej belvedere. |
| belvedere |
Ital. "lep pogled", franc. bellevue, razgledna terasa, pogosteje arhitektonsko izoblikovanorazgledišče v parkih, tudi vrtne palače na izbranih legah. |
| bergfrid |
Najpomembnejši grajski stolp s poudarjenimi obrambnimi funkcijami v sklopu širših grajskih zasnov. Izvir
besede ni povsem jasen; franc. beffroy, angl. belfry, ital. belfredo, šved. barfrid. |
| berma |
Ravnica med jarkom in obzidjem ali jarkom in okopom, ki razširja branjeno območje. |
| bifa |
Srednjeveška barobalistična metalna naprava. |
| blenda |
Poglobljeno polje v ravnini stene, v katero sedejo vratna krila in okenske lopute. Obstajajo tudi blende
okrasnega značaja, ki poživljajo steno, tako v obliki slepih oken itn. |
| blida |
Metalni stroj na kolesih, ki deluje na principu vzvoda s premičnimi in snemljivimi utežmi. Uravnava ga
kratka ročica. V srednjem veku so ga uporabljali za metanje zažigalnih snovi. |
| bobrovec |
Nem. Biberschwanz, strešna opeka; za prekrivanje gradov v rabi od 13. stol. dalje. |
| bočna utrdba |
Utrdba za bočno obrambo gradu oziroma grajskega obzidja. |
| bojni oven |
Antično in srednjeveško napadalno orodje, lat. aries, nem. Rammbock, tram z najpogosteje okovano konico, ki je imela v antiki podobo ovnove glave. Tram je bil obešen na posebnem ogrodju, ki je omogočalo nihanje. Z ovnom so vdirali vrata in prebijali zidove. |
| brunčice |
Luknje v zidovih srednjeveških gradov, v katerih so ob zidavi tičala prečna brunca zidarskih odrov. |
| Burgstall |
V starejših virih pogosta oznaka za gradišče, pa tudi za prostor, kjer stoji ali je stal grad. Kadar je beseda rabljena v pomenu lastnega imena za neko določeno grajsko stavbo, jo v slovenščini prevajamo kot Podgrad. |
| burgus |
Kamniten rimski stražni stolp, največkrat sredi kvadratične utrdbe z jarki in okopi. V njem so bile
nameščene manjše obmenje posadke. Burgusi nastopajo tudi v sklopu limesa. Izvir nemške besede Burg = grad. |
| camera, caminata |
Ogrevana soba na srednejveškem gradu. Glej kemenata. |
| campus |
Langobardska oznaka za utrdbe Obrov (glej Kos, Gradivo I. št. 293). Prim. ring. |
| casatorri |
Italijanski utrjeni mestni stolpi, ki v Toskani nastopajo od 11. stol. dalje. Imeli so funkcijo utrdbe, zadnjega pribežališča. Ugotovljeni so tudi na avstrijskem ozemlju. |
| castellum |
Lat., glej castrum |
| castrum |
Pri Rimljanih oznaka za utrjeno postojanko, v zgodnjesrednjeveških virih oznaka za utrjen dvor ali staro gradišče, od 12. stol. dalje oznaka za grad. |
| cenitev premoženja |
Nem. Aufsandung; na Štajerskem so morale l. 1542 gospoščine prijaviti obseg svojega premoženja. |
| châteaux a motte |
Franc., glej mota. |
| cine |
Glej nadzidki |
| cisterna |
Zidan ali v skalo vsekan prostor, v katerem se zbira deževnica. Srečujemo jo na vseh gradovih, ki so bili brez žive ali talne vode. |
| civitas |
Lat. mesto, v zgodnjesrednjeveških virih oznaka za naselje. |
| curtis regia |
Lat., glej kraljevi dvor. |
| curticula |
V karolinški dobi prednji del zasnove ob osrednjem delu dvora. Prim. curtis. |
| curtis |
V srednjeveških virih oznaka za dvor. V karolinški dobi notranji del dvora, katerega prednji del so poimenovali curticula, širše predgradje pa pomerium. |
| cvinger |
Medzidje, ali ograda, ozek prostor med dvema obzidjema. Okrepitev obrambe, v rabi od
križarskih vojn dalje. |
| čartaka |
Turško, lesen stražni stolpič v obmejnih pokrajinah, zlasti na meji s Turčijo, prirejen za bližnjo obrambo. Postavljali so jih zlasti ob gorskih in vodnih prehodih. |
| deželna deska |
Deželna fevdalna knjiga, v kateri so bile popisane gospoščine in imenja, podložna deželi. |
| dinastični grad |
Grad vladarske rodbine, upravno središče kneževine. |
| dnevnica |
Plast v enem dnevu pozidanega zidu, na vrhu poravnana z izravnalno plastjo iz izbranih kosov kamenja. |
| dominij |
Lat. dominium, srednjeveška gospoščina, območje gospoščine. |
| dominikalna posest |
Del gospoščinske posesti, pridvorna posest, neposredno vezana na gospodarstvo gradu. |
| domus regalis |
Glej sala regalis. |
| donžon |
Franc. donjon, francoskoromanska oblika stolpastega gradu, namenjenega obrambi in prebivanju. Beseda
izvira iz vulgarne latinščine: domination = nadvlada. |
| državni dvori |
Glej kraljevi dvori. |
| državni fevdi |
Od cesarja podeljeni zajmi državne (kraljeve) zemlje, povezane s fevdalnimi pravicami. |
| durce |
Nem. Mannsloch, manjša vratca sredi velikih vrat v vhodnih portalih. Skoznja so vstopali ali izstopali posamezniki, medtem ko so dobro zavarovana in zapahnjenavhodna vrata ostala zaprta (Velenje, Sevnica). |
| dvor |
V zgodnjem srednjem veku lesena ali zidana stavba, utrjeno središče fevdalne posesti. V širšem pomenu tudi kompleksna zasnova, obsegajoča curtis, curticulo in pomerium. Pozneje sedež imenja ali urada, podrejenega gospoščini. Prim. kraljevi dvor. |
| dvorana |
Tudi viteška dvorana, velik, pogosto monumentalen prostor v gradovih, palačah, mestnih hišah itn. Rabi predvsem reprezentančnim namenom. |
| dvorec |
Reprezentančna grajska stavba, sedež fevdalnega gospoda, brez utrdbenih sestavin. Pri nas značilna oblika grajske arhitekture 18. stoletja. |
| dvoriščna veža |
Pokrit prostor na grajskem dvorišču (Brestanica). |
| dvoriščne arkade |
Odprti, obokani hodniki ob stenah notranjega grajskega dvorišča, narejeni navadno v več nadstropjih. Pozidavajo jih od konca 15. stol. dalje. Prim. arkade. |
| entresol |
Glej mezzanin. |
| eskarpa |
Oporni zid, tudi na notranji steni obrambnega jarka. |
| eskarpna galerija |
Zasnovana za frontalno obrambo jarkov. |
| estrada |
Privzdignjeni del tal, npr. v okenskih nišah, pomolih itn. |
| estrih |
Zglajena talna obloga iz malte z razližnimi dodatki. |
| falada |
Okoli horizontalne osi vrteča se lesena oknica, ki zapira strelno lino. |
| fevd |
Zajem, oblika fevdalnega razmerja, oddajanja posesti, povezano z raznimi oblikami služnosti. |
| fevdalizem |
Stopnja družbenega razvoja, ki jo opredeljujejo razmerje svobodnega gospoda do nesvobodnega podložnika ali tlačana. |
| fistrna |
Nem. Pfisterstube, izba za služničad. |
| fizel (phiesel) |
Ogrevana ženska soba. |
| flankiranje |
Bočno obvladovanje zemljišča. |
| flankirni stolp |
Nameščen navadno poleg grajskega vhoda za njegovo bočno obrambo. |
| fort |
Glej trdnjava. |
| fortifikacija |
Utrdba ali utrjeni del gradu oziroma mesta. |
| frondibola |
Vrsta srednjeveške barobalistične metalne naprave. |
| frontispis |
Franc. frontispice, tudi fronton, trikotno čelo, zatrep nad rizalitom baročnih
dvorcev in drugih stavb, včasih tudi čelo nad okni ali vrati. |
| fronton |
Franc., glej frontispis. |
| fuga |
Fugiranje, stik med kamenjem ali opeko v zidu. Za romaniko je značilno stičenje z vtisnjenim palcem,
gotika fuge zapira, renesansa jih včasih oblikuje in poudarja. |
| fundament |
Podlaga zidu, temelj. Pri srednjeveških stavbah je fundament navadno močnejši od zidu, ki ga nosi. |
| galerija |
Odprt hodnik v nadstropjih grajskih stavb. |
| ganerbe |
Sodedič, solastnik gradu. |
| ganerbni grad |
Sodedni grad, ki je hkrati v posesti več dedičev ali veitezov (Vodriž). |
| gastuž |
Pri večjih gradovih ali samostanih zunaj osrednjih stavb stoječe gostišče, kjer so sprejemali in
prenočevali manj ugledne goste. |
| gibelinske cine |
Glej lastavičje cine. |
| gobčasta strelnica |
Spodaj razširjena strelna lina, ki spominja na gobec in je rabila za ročno strelno orožje. |
| gospodarska poslopja |
Na gradu ali v njegovi bližini: hlevi, kašče, žitnice itn. Največkrat v predgradju. |
| gosposko poslopje |
Glej piano nobile. |
| grad |
Utrjeno prebivališče fevdalnega gospoda na izbranem, naravno ali umetno zavarovanem položaju. V nasprotju
z gradiščem namenjen predvsem individualni varnosti lastnika. |
| gradišče |
1. mesto kjer je nekdaj stal grad (nem. Burgstall), 2. prazgodovinska ali zgodnjesrednjeveška utrdba,
katere razvaljeno obzidje nastopa v obliki okopa (nem. Burgwall). |
| gradnik, kastelan |
Nižji plemič, grajski poveljnik, ki ima grad v zastavi ali zajmu od višjega fevdalnega gospoda. |
| grajansko pravo |
Civilno pravo, za katerega so bile znotraj pomirja pristojne manjše gospoščine. |
| grajska ječa |
Prostor namenjen jetnikom, navadno brez oken, pogosto obokan, z visoko nameščenimi vrati; največkrat v pritličju grajskega stolpa, dostopen le skozi odprtino v stropu. Prim. jamrnica. |
| grajska pot |
V območju srednjeveškega gradu je bila po antičnem pravilu speljana tako, da je napadalec obračal
proti gradu svojo nezavarovano desnico. Ko so po iznajdbi smodnika nehali uporabljati ščite, tega pravila, ki so
ga poznali že graditelji predzgodovinskih gradišč, niso več upoštevali. |
| grajska kapela |
Včasih samostojna stavba, včasih v stolpu ali drugje nameščem prostor, namenjen bogoslužju.
Konstantna sestavina srednjeveških gradov. Pogoste so kapele v dveh, med sebojno povezanih nastropjih, namenjene zgoraj
gospodi, spodaj služničadi. Kadar je bilo nadstropje nad kapelo profano, je rabilo za utrdbo, azil ali romarsko zavetišče. |
| grajski jarek |
Od kraja neobzidan, kasneje večkrat obzidan umetni jarek, ki varuje dostop do gradu. Pogosto
nastopa v kombinaciji z nasipom. Najpogostejše oblike: polkrožni ali podkvasti in krožni jarek. |
| grajski vhod |
Utrjen dostop v grad, največkrat več mostovž in vzdižni most, pogosto stolpaste oblike. |
| grajsko jedro |
Osrednji, najstarejši del grajske zasnove. |
| graščina |
V srednjem veku manjša, neutrjena grajska stavba v funkciji dvora, prebivališče nižjega plemstva.
Od 16. stol. dalje upravna središča gospoščin in imenj, ki postopoma zamenjujejo gradove in se pred njimi odlikujejo z
večjo stanovanjsko udobnostjo. Zidajo jih predvsem poplemeniteni meščani. |
| grbasti kvadri |
Kvadrasti klesanci s kamnoseško obdelanim robom in surovo, neobdelano osrednjo ploskvijo, ki
spominja na grbo. Pozna jih že antika, na gradovih pa nastopajo od 11. stol. dalje. |
| grški ogenj |
Gorljiva snov, ki jo pozna že pozna antika in so jo uporabljali tudi križarji. Sestavine: žveplo,
sodovec (vinski kamen), smolika, smola, kuhinjska sol, kameno olje (nafta) in laško olje. |
| hala |
Germanska, prva oblika palacija. |
| harpago |
Napadalni kavelj na dolgem nasadilu; uporabljali so ga za rušenje nadzidkov ali delov
obzidja s tal, z napadalnih stolpov ali umetnih teras. |
| heraldika |
Grboslovje, veda o grbih. |
| historični slogi |
Uveljavijo se v 19. stoletju. Mnogi stari gradovi in predvsem manjše graščine
dobé neoromansko (Pišece) in neogotsko (Slivnica) preobleko. Sem sodi tudi mavrski stil (Jelšingrad). |
| hurda |
Zunanji leseni obrambni hodnik na obzidju ali grajski stavbi. |
| hus |
V srednjeveških virih pogosta oznaka za zidano hišo, majši grad. |
| izdimljenje |
Srednjeveška metoda sovražno obvladanje gradu. |
| izlivni pomol |
Pomol brez dna, nameščen na konzolah. Nastopa na izpostavljenih delih gradu, namenjen
pa je boju s sovražnikom ob vznožju zidov. Skozi odprtino v vlivali vroče tekočine, vodo, olje, smolo, stopljen svinec. |
| izlivnica za smolo |
Manjši pomol na obzidju ali utrjenih stavbah z navpičnim jaškom, namenjen
oblivanju in obmetavanju sovražnika ob vznožju zidu. |
| izmuzna vratca, potrena |
Manjša vrata na skritem, neizpostavljenem delu gradu; omogočala so posadki, da ga
neopazno zapusti. |
| izravnalni sloj |
Sloj iz istega ali drugega materiala za horizontalno izravnavo gradu in utrditev zidave iz
lomljenca. Prim. dnevnica. |
| izvidniška kopa |
Umetno napravljena zemeljska kopa, ki rabi za opazovalnico. Glej preža. |
| izžiganje |
Metoda uničevanja grajskih stolpov z ognjem. Stolp so napolnili z vnetljivimi snovmi in ga
zažgali, nakar se je od vročine razsul. |
| jamrnica |
Nem. Angstloch, okrogla ali štirioglata odprtina na temenu oboka ali sredi ravnega stropa nad
prizemnim prostorom srednjeveškega stolpa, kjer je bila ječa. |
| kača |
Nem. Feldschlange, srednjevelik, približno desetfuntni poljski top. Oznaka je v rabi od 16. stoletja
dalje. |
| kamin |
Odprto ognjišče za ogrevanje prostorov, pogosto z arhitektonskim okvirom. Na srednjeveških gradovih
pozidan v steni, včasih v poglobljeni niši. Nad ognjiščem je imel kamnito ali zidano napo. |
| kamniten okop |
Naprednejša oblika predzgodovinskih utrdb. |
| kamnitne krogle |
Izstrelek za ognjeno strelno orožje, v rabi od zadnje četrtine 14. stoletja dalje. |
| kamnomet |
Nevrobalistična bojna naprava za metanje kamnitnih krogel. Že v antiki (Aleksander
Veliki) so ga uporabljali za metanje 75kg težkih kamnov za daljavo do 500m. Grki so napravo imenovali petrobolos
ali litobolos, Rimljani pa balista. |
| kamnoseški znaki/znamenja |
Znaki kamnoseških delavnic ali mojstrov (tudi pomočnikov), s katerimi so ti
zaznamovali svoje delo - obdelane kamne. Namembnost teh znakov še ni natanko raziskana. |
| karobalista |
Metalna naprava na kolesih. |
| karolinške stavbe |
Stavbe iz zgodnjega 9. stoletja. |
| karvan |
Orožarnica na gradovih nemškega viteškega reda. |
| kasetni strop |
Strop iz lesenih tramov, ki je razdeljen na geometrično pravilna polja. Polja (kasete) so
poglobljene v profiliranih okvirih. |
| kastel |
Manjši srednjeveški grad z rektangularno ali iregularno ploskvijo, sestavljen iz stanovanjske stavbe,
obzidanega dvorišča, bergfrida in včasih samostojne kapele. |
| kastelan |
Grajski poveljnik, glej gradnik. |
| kastelologija |
Veda o gradovih. |
| katapult |
Antična in srednjeveška nevrobalistična metalna naprava. Delovala je na principu loka
in tetive, namenjena pa je bila izstreljevanju kratkih kopij in puščic. Za zažiganje sovražnih utrdb so konice
izstrelkov ovili s predivom, napojenim z vnetljivimi snovmi, največkrat s smolo. Katapulte so kasneje uporabljali
tudi za metanje kamnov. |
| kazemate |
Navadno obokani prostori v utrdbah, posebno ob obzidjih in okopih. Tu so se pripravljali strelci
na obrambo in tu so v trdnjavah v 17. in 18. stoletju hranili bojne zaloge. |
| keep |
Stolpasta oblika romanskega gradu v Angliji; ustreza francoskemu donžonu. |
| kemenate |
Iz lat. camera caminata, stanovanjska stavba ali prostori na gradu, ogrevani s kaminom
in pozneje z lončeno pečjo. Pogosta oznaka za ženski stanovanjski del gradu. |
| kiklopsko zidovje |
Sestavljeno iz velikih lomljencev ali klesancev, položenih v nepravilne
lege, povezanih z malto ali zloženih brez nje. Glej tudi megalitska zidava. |
| kladaste stopnice |
Stopnice iz lesenih prizem, pribitih na nosilna trama. Na gradovih pogosto v rabi
za notranje povezavo nadstropij (Podsreda, stolp). |
| kleščni utori |
Manjši utori v klesanih kamnih, v katere so se uprijele zidarske klešče - krempelj
pri vzdigovanju in vleki kvadrov v višino. |
| klesanec |
Kamnoseško obdelan kamen za zidavo. |
| klet |
Prostor v najnižjem delu stanovanjskih in drugih stavb, pogosto obokan. Na gradovih so kleti uporabljali
tudi za ječe. |
| ključasta strelnica |
V obliki ozke, spodaj okroglo razširjene reže; namenjena sprva samostrelom, pozneje
ročnemu ognjenemu orožju. |
| kobila |
Lesena opora, na kateri sloni mostovž nad grajskim jarkom. |
| kolo na stopalo |
Nem. Trittrad, uporabljali so ga za črpanje vode iz globokih vodnjakov ali vzdigovanje tovorov
s pomočjo škripca. |
| komenda |
V dobesednem pomenu pristava, sicer grad viteškega reda (Velika Nedelja, Komenda pri Polzeli, Metlika. |
| konični jarek |
Obrambni jarek, ki ima v prerezu obliko črke V. |
| kontraeskarpa |
Zunanja, največkrat pozidana stena grajskega jarka. |
| kontrafor |
čokat, nizek, zidan opornik, pogosto nameščen na vogalih. Nastopa zlasti pri renesančnih
stavbah, že prej pa so s kontrafori opirali manj trdne zidove na gradovih. |
| konzola |
Iz stene izstopajoč kamniten ali lesen podstavek, ki nosi druge stavbne sestavine: pomole,
stropnike itn. |
| konzolna greda |
Zapovrstje konzol, ki nosijo ravno pomolno steno. (Podsreda). |
| konzolna polica |
V obliki konzole izoblikovana kamnitna okenska polica; nastopa že v gotiki (Veliki Tabor
v Hrvaškem Zagorju). |
| konzolni venec |
Vrsta ali venec konzol, ki nosijo razširjeno nadstropje okroglih stolpov (Lemberg pri
Dobrni, Velenje). |
| kopalnica |
Na gradovih najprej samo prenosne kadi. Posebni prostori nastopijo šele v 15. stoletju. |
| korci |
Usločena strešna opeka, ki se medsebojno prekriva (nuna in menih). Na gradovih pogosto v rabi (Celje). |
| kordonski kamen |
Kamnitna greda v obliki polkrožne, klesane palice, ki na renesančnih gradovih, predvsem stolpih,
deli poševno pritličje od nadstropja. Glej otók. |
| koridor |
Hodnik, ki povezuje različne stavbe ali stavbne sestavine. |
| krajišnik |
Mejni grof, od kralja postavljeni fevdalni gospodar obmejne pokrajine ali marke. |
| kraljevi dvori |
Lat. curtes regiae, utrjena karolinško-frankovska upravna središča kraljevske posesti v
osvojenih pokrajinah. Rabili so tudi kot oskrbovalne postojanke in občasna vojaška taborišča. |
| krempelj |
Posebna naprava, imenovana tudi volk, kljukaste klešče ali hudičev krempelj, s katero so vzdigovali
(s pomočjo škripca) velike kamnitne kvadre v višino. Pri obdelanih kamnih pogosto naletimo na sledove, ki pričajo o
njegovi uporabi: manjše utore na dveh vzporednih straneh, v katere so se oprijele konice navznoter zapognjenih klešč.
Krempelj so domnevno uporabljali od 11. stoletja dalje. Prim. kleščni utori. |
| križarji |
Vitezi, ki so se udeležili pohodov v Sveto deželo. Od tam so prinesli v Evropo nove utrdbene
sestavine, zlasti dvojno obzidje, cvinger, mašikule, močno utrjene vhodne stolpe. |
| križarske vojne |
Križarski pohodi, namenjeni osvoboditvi Svete dežele: 1096-1099, 1147-1149, 1189-1192,
1202-1204, 1212. 1217-1219, 1228-1229, 1248-1254. |
| križarski gradovi, gradovi križa |
V Siriji, Palestini in na Rodosu. |
| kronogram |
Besedilo s skrito letnico; dobimo jo s seštevanjem številčne vrednosti velikih latinskih črk
v besedilu, ki so enake rimskim številkam. |
| krožni okop |
Nem. Ringwall, prazgodovinska utrdba iz zemlje in brun, pogosto ovalnih talnih oblik. Glej
gradišče. |
| krvno pravo |
Fevdalno kazensko pravo, povezano s pravico do smrtne obsodbe, pridržano večjim gospoščinam. |
| kuhinja |
V srednjeveških gradovih stavba ali prostor z odprtim ognjiščen in napo, namenjen pripravi jedi. |
| kurtina |
Franc. courtine, vezni zid ali vezni okop med dvema stolpoma ali bastijama pri
renesančnih utrdbah. |
| kvestorij |
Lat. qaestorium, prebivališče komandanta, upravno središče rimskega kastela. |
| lanckneht |
Nem. Landsknecht, plačan najemni vojak. Oznaka nastopi l. 1486 pod cesarjem Maksimilijanom I.
Lanckneht je prejemal sold, žold, odtod soldat, žolnir. |
| lastavičje cine |
Nadzidki v obliki lastavičjega repa na zidnih kronah. Nastopajo predvsem v severni
Italiji, na južnem Tirolskem in v krajih, kjer so delovali severnoitalijanski stavbeni mojstri, tako tudi na našem
Krasu (Prem). V pozni gotiki in renesansi so predvsem dekorativen element. Znane so tudi pod imenom gibelinske cine. |
| leseni gradovi |
Lesene predzgodovinske ali zgodnjesrednjeveške utrdbe. |
| leseni stolp |
V srednjem veku pogosta konstrukcija za obrambo in napad. |
| leseni stropi |
Stropi z odprtimi, vidnimi stropniki in deskami. V romaniki največkrat barvani, v pozni
gotiki bogato rezljani, v renesansi razdeljeni v polja, obrobljena s profiliranimi okviri in okrašena z rozetami
ali ščitci. Prim. kasetni strop. |
| leseni zaslon |
Naprava na obrambnem hodniku ob strelnih linah in oknih, ki varuje strelca pred sovražnimi
izstrelki. |
| lestev |
V zgodnjem srednjem veku je rabila za dostop do visoko v steni nameščenega vhoda v grad. Pri stolpih,
v katerih niso prebivali, je lestev povezovala nadstropja. Pomembno vlogo je imela pri napadih na grajska obzidja. |
| limes |
Rimska utrdbena črta proti barbarom. Deli rimskega limesa so pri nas ohranjeni na Primorskem in
Notranjskem. |
| lina |
Ozka reža v zidu. Na gradovih nastopajo svetlobne in strelne line |
| litobolos |
Grško, glej kamnomet. |
| lizene |
Iz franc. lisiere (rob, parobek), iz stene izstopajoči verikalni trakovi v obliki tenkih, prislonjenih
polslopov; namenjene so členitvi fasad in sten v notranjih prostorih. |
| lok |
Preprosto orožje za izstreljevanje puščic, znano že med preprostimi ljudstvi, v uporabi tudi še v zgodnjem
in zrelem srednjem veku. |
| lomljenec |
Surov, neobdelan kamen za zidavo. |
| loža |
Ital. loggia - stebriščna dvorana, nem. Laube; odprt hodnik, pogosto na dvoriščni strani pred vstopom v
viteško dvorano; tudi razgledišče v odprti niši. |
| mačje glave |
Okroglo rečno kamenje, pogosto uporabljeno za tlakovanje grajskih vež in dvorišč. |
| mačka |
Lat. vineae, premična zastrešena konstrukcija na kolesih, v srednjem veku namenjena varnemu približevanju
utrdbam in rušenju sten. |
| manga |
Srednjeveški metalni stroj s premično protiutežjo na kratki vzvodni ročici. Srednjeveška oznaka za
onager. |
| mansie |
Nepravilno obzidani rimski kasteli. Tudi stalna vojaška počivališča in prenočišča. |
| marka |
V srednjem veku obmejna pokrajina, pod oblastjo mejnega grofa ali krajišnika. |
| martolozi |
Potepeni vojščaki, organizirani v skupine, ki so na lastno pest ropali in plenili po deželi. |
| mašikuli |
Vrsta nanizanih izlivnic za smolo ali pomolih obzidij in stolpov, povezanih z obrambnimi
hodniki. V rabi od križarsnih vojn dalje. Glej tudi izlivni pomol. |
| medzidje |
Glej cvinger. |
| megalitska zidava |
Zidava iz nenavadno velikih kvadrov ali lomljencev Glej kiklopska zidava. |
| merovinške stavbe |
Stavbe iz časa Merovingov v 7. stoletju. |
| mestne utrdbe |
Na grajski način zavarovana mesta z jarki, obzidji, vrati in stolpi. |
| miles |
Oboroženci, spremljevalci fevdalnega gospoda, vitezi. |
| milites agrarii |
Obroženi kmetje viteškega stanu, 9. in 10. stoletje. |
| mezzanin |
Lat. in franc., polnadstropje, nizko vmesno nadstropje, posebno v arhitekturi renesančnih in
baročnih dvorcev. Tudi entresol. |
| mina |
Podzemeljski rov, ki so ga izkopali napadalci ali branilci z namenom, da pridejo do sovražnih utrdb
oziroma napadalnih strojev in jih uničijo. |
| minezengerji |
Zastopniki plemstva iz vrst vitezov in ministerialov, ki so se posvečali dvorni ljubezenski
liriki. Razcvet od 1190-1220. Glej trubadurji. |
| ministerial |
Nem. Dienstmann, Lehensmann, najnižja stopnja viteškega stanu, sprva pretežno nesvobodne osebe,
ki so s sprejemom doživljenjskega fevda postale služne po položaju višjemu plemstvu. |
| mostični tram |
Nem. Schwungrute, tram ob vhodnih vratih, ki je rabil za vzdigovanje in spuščanje
vzvodnega vzdižnega mostu, včasih opremljen s protiutežmi. Prek njega je drsela vrv ali veriga. |
| mostišče |
Nem. Br ckenkopf, prednji utrjeni del mostu, obrnjen proti sovražniku. Tudi oznaka za prazgodovinske
stavbe na koleh. Prim. barbakan |
| mostovž |
Zastrešen mostič, ki povezuje dve grajski stavbi (Pišece) ali stavbo in obzidje; tudi hodnik,
galerija, zidan mostič pred vhodom v grad (Negova). |
| mota |
Normanskofrankovski leseni gradovi, postavljeni na umetnem zemeljskem kopcu, ki so se pozneje razširili
po vsej Evropi. Upodobljeni so na znameniti zidni tapiseriji iz Bayeuxa. |
| možnar |
Težko, stofuntno orožje s kratko, poldrugi meter dolgo cevjo, prvo strelno orožje z votlimi
kroglami in eksplozivnim nabojem. |
| munimen |
V srednjeveških latinskih virih oznaka za utrjen dvor, utrjeno gradišče. |
| murus gallicus |
Obzidje v keltskem oppidu, vezana lesena konstrukcija, polnjena z zemljo in
kamenjem. Proti napadalcu utrjeno s suhim zidom iz lomljenca in z jarkom. |
| nadzidki |
Višji deli zidu v zidni kroni, ki so omogočali branilcem na obrambnem hodniku,
da zakriti pred sovražnikom napenjajo samostrele in se pripravljajo na obrambo. |
| napoved |
Lat. diffidatio, nem. Absage, po pogosto neupoštevanih določilih cesarskega »deželnega miru«
je bilo treba vsak boj ali spopad napovedati vsaj tri dni prej z »napovedjo«. |
| nasip |
Zemeljsko nasutje, največkrat povezano z obrambnim jarkom pred srednjeveškimi utrdbami, pogosto
okrepljen z lesenimi konstrukcijami in naloženim kamenjem. |
| nasutina |
Grušč z običajno kulturnimi sestavinami, keremiko itn. Najdemo ga na grajskih razvalinah ali na
pozneje nasutih in izravnanih grajskih dvoriščih, v medzidjih ipd. |
| nebois |
Star slovenski izraz za samostojen obrambni stolp. Omenija se ob gradu Jetrbenku na Gorenjskem
leta 1344 kot »Neboyz« in leta 1444 kot »Nervoisse«, obakrat že kot razvaljen. Prim. shv. nebojša. |
| nevrobalistične bojne naprave |
Naprave za metanje kopij in kamnov, znane že v grški antiki (nuron žila,
tetiva; balein = metati). Mednje sodijo zlasti katapulti in petrobolosi. |
| nihajni most |
Okoli osrednje osi vrteči se most ob grajskem vhodu. |
| nižanje stolpov |
Za boj z ognjenim strelnim orožjem so ob koncu srednjega veka podirali vrhnja nadstropja
starih obrambnih stolpov. |
| normanske stavbe |
Obrambne stavbe Normanov, predvsem v južni Italiji in na Siciliji. |
| oblegovalni stolp |
Nem. Ebenhoch, Wandelturm, lesen, premičen stolp na kolesih, namenjen obleganju
sovražnih gradov. |
| oblegovalni stroji |
Nem. Antwerk, skupni izraz za težko srednjeveško oblegovalno orožje, namenjeno predvsem
metanju brun, kopij ali skal. |
| obložni zid |
Zidano lice polnjenega gradu |
| obnožna strelnica |
Nem. Fusscharte, poševno skozi steno navzdol pozidana strelna lina, ki se pričenja
pri strelčevih nogah. |
| obodni jarek |
Zunanji jarek, ki obdaja grad, okrogle, ovalne ali štirioglate oblike. Pri višinskih gradovih
suh, pri ravninskih pogosto napolnjen z vodo. |
| oboj |
Lesen opaž, ki z letvami deli steno v uokvirjena polja. Nastopa predvsem v pozni gotiki in renesansi.
Pogosto je rezljan. |
| obok |
Stanovanjski prostori v romaniki ne nastopajo, v gotiki so redki. lzjema so v naših razmerah obokane
kapele in obokana pritličja stolpov. |
| obokenske klopi |
Klopi v okenskih nišah; v rabi od 12. stol. dalje. |
| obor |
Obzidan, zavarovan prostor ob gradu ali v njegovi bližini s pomožno funkcijo (hlevi, vrt) v sklopu
širšega grajskega kompleksa (Ekenštajn, Lindek, Vitanje I). |
| obrambna terasa |
Platforma na stolpih in bastijah, namenjena obrambi; streho nad njo je bilo
mogoče po potrebi odvreči. |
| obrambni hodnik |
Vrh obzidja ali grajskih poslopij urejen hodnik za čuvaje in branilce gradu,
povezan z zidno krono, včasih pokrit. |
| obrambni jarek |
Iz zemlje izkopan ali iz skale izsekan jarek, obrambna sestavina gradov. Poznamo suhe
in z vodo napolnjene jarke različnih dimenzij, profilov in oblik. |
| obzidje |
Različno visok in močan obrambni zid, ki obdaja grad, navadno opremljen z
obrambnim hodnikom. |
| obzidna polica |
Pohodna površina ob zamiku obrambnega zidu, včasih razširjena s ploščami, položenimi na
konzole. |
| obzidni plašč |
Visoko, ves grad obdajajoče obzidje, na katerega se z notranje strani prislanjajo grajska
poslopja. Največkrat nastopa pri manjših gradovih, ki niso utrjeni s stolpom. |
| odbojni tram ali deska |
Tram all deska ob vznožju strelne line, ki ima nalogo prestreči odbojni sunek
strelnega orožja ob sprožitvi. |
| odbojnik |
Nem. Prellstein, kamen ob vznožju portalov ali na vogalih stavb, ki varuje pred poškodbami
z vozili. |
| odprta hiša |
Pogodbeno zagotovljena pravica fevdalnega gospoda do prostega vstopa v gradove, ki jih
je oddal v zajem ali zastavo. Veljala je v vojnih časih. |
| odrnica |
Nem. Pfostenloch, češ. kolové jamky, luknja v zemlji oz. njena sled na mestih, kjer so bili
zabiti v tla stebriči odrov, ki so jih stavljali ob zidavi gradov. Ugotoviti jih je mogoče ob arheoloških
raziskavah, ker je tam zemlja prhla in rahlejša. |
| odtočni kamen |
Kamen v obliki ploščate kadunje z izlivnim žlebom ali odprtino za izlivanje vode, nameščen
v steni ali okenski polici (Negova). |
| odvetnik |
Nem Vogt, visoki upravni uradnik, ki je opravljal tudi krvno sodstvo. |
| ogelnik |
Vogalni, kamnoseško obdelani kamen. |
| ograda |
Notranji, obzidani del gradu. Včasih nastopa več ograd zapovrstjo. Zunanje dvorišče. Glej
cvinger. |
| okenska niša |
Nišasto poglobljeni prostor v steni z oknom. |
| okenski križ |
Lesen, kamniten ali železen križ, ki deli okensko odprtino. |
| okenskl napušč |
Vodoravni napušč nad okensko odprtino iz lesa ali kamna, pogosto dekorativnih oblik.
Prim. vratni napušč. |
| oknica |
Lesena okensko loputa za zapiranje oken. |
| okno |
Svetlobna odprtina v steni, v romaniki polkrožno ali ravno sklenjena, v gotiki šilastoločna ali pravokotna
s posnatim robom ali profilacijo. |
| okop |
Zemeljski nasip kot zapreka v povezavi z jarkom. |
| okrasni zatrep |
Tudi atika, ornamentelno krasilni element fasade. |
| onager |
Rimska metalna nepreva, znana tudi v srednjem veku (onos=divji; agriol=osel), ki jo imela namesto dveh
vrvi le eno, boljše balistične lastnosti in večji domet od običajnih kamnometov in katapultov. Z njo so meteli do
600 kg težke izstrelke. |
| opazovalna lina |
Nameščena v nadzidkih zidne krone ali poleg strelnic, namenjena opazovanju sovražnika. |
| opečna tla |
Opečna telna obloga, včasih z reliefno ornamentirano površino. Z opeko so na gradovih tlakovali
predvsem veže in arkadne hodnike. |
| opečni drobir |
Zdrobljena opeka kot dodatek malti; uporabljali so ga antični in srednjeveški stavbeniki. |
| oporni lok |
Zidana substrukcija, s kakršnimi so na srednjeveških, zlasti romanskih gradovih premoščali
skalne zajede (Celje, Planina pri Sevnici, Vitanje I) |
| opornik |
Zidana slopasta opora ob zidu, ki naj poveča statično trdnost stavbe. Glej kontrafor. |
| oppidum |
V predzgodovini stalno naseljen, utrjen prostor. V srednjem veku predvsem oznaka za mesto, izjemoma
za grad. |
| opus spicatum |
Način zidave, znan pri Rimljanih, v zgodnjem srednjem veku in v romanski dobi; lomljenec je
zložen v lege, ki spominjajo no klasje ali ribjo kost (Planina pri Sevnici). |
| orgelska mreža |
Redka vrsta spustne mreže. Sestavljala so jo z verigami povezane bruna, ki so jih vzdigovali
in spuščali s pomočjo vitla. |
| orožarna |
Stavba ali prostor za shranjevanje orožja in bojne opreme. |
| oskrbnik |
Najvišji uradnik, ki je imel nalogo skrbeti za varnost in obrambo gradu. |
| ostrog |
Vojni tabor, taborišče. |
| otók |
Nem. Wulst, odebeljen, polkrožen kamniten profit, pogosten na renesančnih gradovih, zlasti na
rondelah in obzidjih. Največkrat nastopa v obliki pflice (Sevnica, Ptuj, Turjak). Prim.
kordonski kamen. |
| oven |
Glej bojni oven. |
| otoški grad |
Grad na naravnem ali umetno narejenem otoku. |
| palacij |
Lat. palatium, poglavitna stanovanjska stavba na gradu, pogosto podkletena, z dvorano v vrhnjem
nadstropju. Nastal je z zavestnim naslonom na antični Palatinum v Rimu. |
| paličasti otók |
Glej otók. |
| palisada |
Ograja iz tesno drug poleg drugega v zemljo zabitih tramov ali brun. |
| parham |
Oznaka za ogrado na območju nemškega viteškega reda. Po opozorilu dr. I. Komelja nastopa izraz
tudi v listinah v zvezi z gradom v Škofji Loki. |
| patricijski stolp |
Stanovanjski stolp patricijskega rodu v mestu; utrjena reprezentančna stavba. Glej
casatorri. |
| petrarija |
Posebna oblika srednjeveške metalne naprave, ki je bila zelo hitro pripravljena za boj. Bila
je natančnejša od drugih naprav, imela pa je manjši domet. |
| petrobolos |
Grško, glej kamnomet. |
| pfalca |
V času Karolingov in Salijcev neutrjeni dvori, v katerih je občasno rezidiral kralj. Središče
pfalce je bil palacij, palača, zgrajena po klasičnem vzoru. Pozneje so pfalce utrjevali. |
| piano nobile |
Ital., gosposko prvo nadstropje v reprezentančnih dvorcih renesančne in baročne dobe.
členitev je vidna tudi na fasadi. |
| pihanec |
Nem. Butzenscheibe, okrogle šipe v oknih, povezane s svincem. Pogoste zlasti v renesansi. |
| platforma |
Glej obrambna ploščad. |
| plutej |
Napadalni zaslon v obliki premične varovalne stene, ki so ga uporabljali pri
napadih na gradove. Rimskega izvora, v srednjem veku znova uporabljen. |
| podest |
Majhna plošča na konzolah ob vhodu v bergfrid, na katero so prislanjali
lestve ali stopnice. Tudi nosilna konstrukcija za topove. |
| podgrad |
V slovenščini večkrat uporabljeno lastno ime za manjšo graščino, s katerim dosledno
prevajamo nemško besedo Burgstall, kadar je rabljena v pomenu lastnega imena. |
| podložna deska |
Deska, vzidana pod ležišči stropnikov v stenah srednjeveških gradov (šalek, Rifnik). |
| podnice |
Tesane deske za tla ali mostovže. |
| podporniki |
Nem. Streben, lesena bruna, s katerimi so opirali lesene obrambne hodnike. |
| polica |
Zamik v stenah srednjeveških stavb ob prehodu v nadstropje, kamor so naslanjali stropnike. |
| polni stolpi |
Stolpi, do višine prvega nadstropja napolnjeni s peskom in z gruščem. |
| polnjen zid |
Nem. Futtermauer; pravilno zidani sta samo lici, znotraj je zid napolnjen z nametanim kamenjem, ki ga povezuje polita malta. Zelo pogosten način zidave srednjeveških gradov. |
| pož |
Glej polžaste stopnice. |
| polžaste stopnice |
Okroq vretena vibasto speljane stopnice, običajno kamnite, včasih lesene. Največkrat
nameščene v posebni stavbi oziroma prizidku (Švarcenštajn), redkeje znotraj stene (Slovenska Bistrica, Ptuj).
V renesansi nastopi tudi tako imenovani »dvojni polž«. |
| pomerij, pomerium |
Zavarovan prednji prostor ne frankovskem kraljevem dvoru,
podrejen jedru zasnove. Pri Etruščanih sakralna in pravna meja mesta. |
| pomirje |
Nem. Burgfrieden, prostor v gradu in okoli njega, kjer je fevdalec zagotavjal mir in varnost
(azil) ter kaznoval prestopke. |
| pomol |
Tin, izstopajoča stavbna sestavina v vrhnjih nadstropjih, počivajoča na konzolah. |
| pomolna okenska polica |
Polica, ki sega čez steno in je navadno profilirana, da se deževnica laže odteka. |
| pomolna stena |
Stena vrhnjega nadstropja, ki sloni na konzolah, služnikih ali obočnih lokih (Podsreda). |
| ponvica |
Nem. Zapfenloch, Pfanne, okrogla luknja ali skledičasta vdolbina v kamnitih ali
lesenih pragih in prekladah, v kateri so se sukala vrata na zgodnjih srednjeveških gradovih. Vrata
so bila v ta namen na dveh vogalih opremljena zgoraj in spodaj s posebnim zobom, ki ie legel v ponvico
in nadomeščal tečaje. Takih vrat praktično ni bilo mogoče sneti. Poznali so jih že Rimljani. |
| pešeno pritličje |
Poševno zidani, pritlični del grajskih stavb, zlasti stolpov in obzidja,
ki sega do kordonskega kamna. Nastopa zlasti pri renesančnih gradovih in utrdbah kot izrazito
fortifikacijski element. Forma je prevzeta iz orienta. |
| poterna |
Glei izmuzna vratca. |
| povešena strelnica |
Navzdol obrnjena strelna lina. |
| prečnik |
Najmočnejši nosilni tram pri lesenih stropih. |
| predalčni zid |
Nem. Fachwerkbau, Holzriegelbau, stene z leseno konstrukcijo iz pokončnih in vodoravnih
tramov, povezanih s poševnimi ali prekrižanimi opornimi tramovi. Lesena konstrukcija je zapolnjena z zidom. |
| preddvor |
Nem. Vorburg, gospodarsko središče pred gradom s skupinami gospodarskih stavb, včasih v
funkciji prednje utrdbe. Izraz se je ohranil v krajevnih imenih. |
| predelne stene |
Na gradovih so bile zlasti v stanovanjskih prostorih največkrat lesene, iz desk
ali brun ali iz predalčnih konstrukcij s pletežem in ilovnato oblogo. |
| predgradje |
Zunanji, slabše utrjeni del gradu, pozidan z gospodarskimi poslopji, domovi
pomožnega grajskega osebja itn. |
| prednja utrdba |
Nem. Vorwerk, eksponirana utrdba zunaj grajske zasnove. |
| prednji okop |
Zemeljski okop pred zunanjim jarkom. |
| pretarija |
Srednjeveški metalni stroj s trdno protiutežjo. |
| preža |
Izbrano, naravno ali umetno zavarovano mesto v bližini gradu, namenjeno opazovanju sovražnika. |
| pridvorno gospodarstvo |
Gospodarske dejavnosti, neposredno vezane na sedež zemljiškega gospoda, obdelovanje
zemlje z domačimi služabniki in pozneje tlako, pridvorna obrt itn. |
| principia |
Osrednja skupina stavb rimskega kastela v limesu, ki jo sestavljajo kultni prostor,
eksecirna hiša, sacellum in kvestorij. |
| pristava |
Gospodarska stavba v bližini gradu, ki skrbi za oskrbo gradu s poljščinami. |
| prizidje |
Zid, ki izravnava neravnine skalnih in zidanih sten. |
| prodniki |
Rečni kamni. Z njimi so na gradovih pogosto tlakovali dvorišča. |
| propugnaculum |
Lat. prednja utrdba, pogosto zgodnja srednjeveška oznaka za bergfrid
(»propugnaculum, quod bergfrid dicitur«), zlasti kadar ta stoji samostojno pred jedrom grajske zasnove. |
| prosto stopnišče |
Nem. Freitreppe, leseno ali kamnitno stopnišče, oprto na zidce, loke ali konzole na
dvoriščnih stenah grajskih stavb romanske in gotske dobe. |
| prsobran |
Nem. Brustwehr, presledek, razmik med dvema nadzidkoma v zidni kroni. |
| ravelin |
Izpostavljena utrdba. |
| razbremenilni lok |
Ločna konstrukcija iz klesancev ali opeke v zidu, ki razbremenjuje okenske ali vratne
preklade. |
| razsvetljava |
V notranjih grajskih prostorih so uporabljali predvsem smoljeno predivo ali oljenke.
Okna so bila v srednjem veku zaprta le s kožami ali voščenim platnom, šele v poznem srednjem veku tudi s steklom
(pihancem). |
| reduta |
Lesena ali zidana gradnja za kritje strelcev pri utrdbah in cestnih zaporah. |
| refugij |
Utrjeno pribežališče v vojnih stiskah. |
| rempart |
Ob notranji strani obzidja nasut okop, namenjen utrdbi zidu proti ognjenim izstrelkom
ali postavitvi topov. Nasutje, nasip. |
| remter |
Zbirališče in obednica v gradovih nemškega viteškega redam ki ustreza refektoriju v samostanih. |
| rešetka |
Glej spustna mreža |
| režasto okence |
Okence v obliki ozke, visoke reže. Pojavlja se največ v romaniki, nastopa pa tudi pozneje,
zlasti za osvetljevanje kleti in pomožnih prostorov. |
| ribja kost |
Glej opus spicatum. |
| rimski kastel |
Lat. castellum, oznaka za utrjeno rimsko taborišče, zlasti v okviru limesa. |
| ring |
Frankovska oznaka za okrogle utrdbe Obrov (Glej Kos, Gradivo I. št. 293). Prim. campus. |
| rizalit |
Arhitektonsko poudarjeni, iz fasade izstopajoči del stene, najpogosteje v osi stavbe, kjer je
nameščen portal. |
| rondel |
Močni, okrogli obrambni stolpi iz okoli leta 1450-1700. Glej baterijski stolp. |
| roparski grad |
Prebivališče roparskega viteza. |
| roparski vitez |
Obubožani plemič, ki se preživlja z ropanjem popotnikov in trgovcev. Degeneracijski pojav
viteštva. |
| rustika |
Poudarjeni kamniti kvadri na talnih zidcih, stavbnih vogalih, na fasadah, v okenskih ali vratnih
obrobah itn. Pogosto je rustika samo slikana ali nakazana v malti. |
| ruta |
Metalna naprava z lesenimi in pozneje kovinskimi vzmetmi, s katero so streljali puščice. Uporabljali
so jo začeli v 14. stoletju. |
| secellum |
Svetišče zastave v rimskih kastelih. |
| sala regalis |
Tudi domus regalis, oznaka za palacij v frankovskih pfalcah, kjer je
kralj sprejemal podložnika ter izdajal državne listine in povelja. Odtod izvira nemška beseda Saal - dvorana. Prim.
aula regia. |
| sambuka |
Srednjeveško oblegovalno orodje, mostovž na dolgih žerjavskih tramovih, ki so ga polagali
čez jarke. |
| samostrel |
Srednjeveško ročno strelno orožje, v rabi od križarskih pohodov v 12. stoletju dalje.
Uporabljali so ga za streljanje brunc, puščic in krogel s pomočjo tetive, nameščene na loku s toporiščem. V rabi
so bile različe vrste, ki so zlasti pozneje omogočale tudi mehanično napenjanje. |
| sappe |
Glej mina. |
| saška gradišča |
Stare, predkarolinške utrdbene zasnove na Saškem z mogočnimi okopi in širokimi,
plitkimi jarki, sestoječe in utrjenega notranjega dela in obsežnejšega predgradja. Iz njih so se pozneje
razvili gradovi z značilno dvodelno zasnovo, obsegajočo curtis in curticulo, a brez stolpov. |
| senjori |
Veliki neodvisni zemljiški gospodje, ki so dobivali svoje posesti v zajem neposredno od
kralja. |
| skodle |
Klane, pretežno macesnove, včasih tudi hrastove ali borove deščice za prekrivanje streh. Z njimi
je bila prvotno pokrita večina naših srednjeveških gradov. |
| skrivni izhod |
Glej izmuzna vratca. |
| smično okno |
Nem. Schiebefenster, okno, ki se odpira s pomikanjem. |
| smodnik |
Iznajdba 14. stoletja, je v naslednjem stoletju zaradi svoje horizontalne prebojne moči
bistveno spremenil značaj utrdbenih arhitektur. Zlasti stolpi so postali nižji in masivnejši, medtem ko je višinska
razlika postala za učinkovitost obrambe nepomembna. Leta 1378 so s topovi uspešno obstreljevali Angelski grad v
Rimu, leta 1399 so topovi popolnoma razdejali grad Tannenberg v Hessenu. |
| solarij |
Prostor na soncu, z njim v srednjem veku označujejo ravno streho, altan ali balkon. |
| sončna ura |
Slikana v freskirni tehniki je pogost okras grajskih dvorišč. |
| spearla |
Lat. signalni stolp na mejah. Lesen, redkeje zidan stolp z vrhnjim obhodom in nizko šotorasto
streho. Na njem so oddajali ognjene signale z baklami in kresovi. |
| speculae |
Stražarnice, rimski opazovalni stolpi na izpostavljenih položajih. V srednjem veku izpostavljeni,
samostojno utrjeni stolpi, ki so jih pogosto zmotno šteli za samostojne gradove. Prim. spearlae. |
| spustna mreža |
Na vrveh ali verigah viseča naprava iz mrežasto povezanih tramov ali brun, s pomočjo katere
je mogoče naglo zapreti grajski vhod. Pokončna bruna so spodaj ošiljena in okovana. Tudi rešetka. |
| spustna vrata |
V palisadnih prehodih. Vratno krilo je tako pritrjeno na horizontalni osi, da ga
je na krajši stranici mogoče z notranje strani pritegniti, nakar daljša zunanja stranica sama pade nazaj v prvotni
položaj. |
| spustni tram |
V pokončni stenski reži sredi nad grajskimi vrati nameščen tram, ki ga je v sili mogoče s pomočjo
zatiča naglo spustiti in tako zapreti vrata. |
| stanovanjski stolp |
Večnadstropna stolpasta stavba kvadratnega ali pravokotnega tlorisa, ki združuje stanovanjske
in utrdbene sestavine. |
| stebernik |
Stebriščna galerija, stebriščni hodnik. |
| stebrič |
Nem. Pfosten, pokončna lesena oblica, sestavina zidarskih odrov. Prim. brunčica in
odrnica. |
| stenske slikarije |
Freske, sprva le v grajskih kapelah, pozneje tudi v drugih grajskih prostorih. V 14.
stoletju nastopi tudi profana motivika: viteški prizori, lov, ljubezenske scene itn. |
| stolp |
Glej bergfried, bastija, rondel, stanovanjski, baterijski,
stopniščni stolp itn. |
| stopniščni stolp |
Stavba v kateri je nameščeno stopnišče. |
| stranišče |
V starih virih pogosto imenovano »skrivna čumnata« - nem. Haymlichkeit ali haimlich gemach;
na gradovih so ga nameščali na samostojnih pomolih nad jarki in odročnimi mesti, redkeje nad jaški znotraj stene.
Glej ajželj. |
| stranska vratca |
Mala vrata za posamične pešce ob velikem grajskem vhodu, pogosto opremljena z lastnim vzdižnim
mostičem (Negova, Lemberg pri Novi Cerkvi). |
| strelna lina |
Glej strelnica. |
| strelna niša |
Stenska niša, urejena kot stojišče za strelca pred strelno lino. |
| strelnica |
Izoblikovana reža v zidu, v srednjem veku navadno iz klesancev, pozneje zidana, namenjena
streljanju. Njega oblika je odvisna predvsem od vrste orožja, kateremu je namenjena. V 16. stoletju pridejo
v modo čudne, povsem dekorativne oblike. |
| strelski dvorci |
Lesene ali zidane stavbe v obmejnih pokrajinah, oproščene dače. Njihovi lastniki so morali
svojemu gospodarju v potrebi nuditi obroženo pomoč- V Otokarjevem urbarju je našteta vrsta strelskih dvorcev z območja
Slovenskih Goric. |
| strešni stolpič |
Stolpič na strešnem slemenu; pogosto, zlasti v mlajši dobi, nastopa kot znamenje za sedež
gospoščine in pozneje na magistratih kot znamenje meste oblasti. |
| stropnica |
Nem. Zimmerdeckbrett, stropna deska ali ploh. |
| stropniki |
Tramovi, čez katere je položen strop; prim. prečnik. |
| substrukcija |
Temeljno zidovje stavbe na manj nosilnem terenu; zidovje pod nivojem tal, ki ustvarja ustrezno
podlago za stavbe; tudi temelji. |
| suhi zid |
Zid iz lomljencev ali klesancev brez veziva iz malte. |
| superintendent |
Nadzornik pri zidanju, prvi stavbni mojster. |
| svetlobne line |
Ozke reže v zidovih srednjeveških gradov, namenjene osvetljevanju in zračenju. Na cerkvenih
zvonikih so ostale v rabi do današnjih dni. |
| šala |
Nem. Schale, polokrogli, na znotraj odprti, nezastrešeni obrambni stolp v obzidju, ki v poznem
srednjem veku zamenja prej pretežno štirioglate obrambne stolpe. V njih so bile nameščene stolpnice za dostop na
obrambni jarek (Celje, Velenje). |
| šance |
Zemeljska utrdba, znana že v prazgodovini, v rabi tudi še po iznajdbi smodnika. Oznaka za gorsko utrdbo,
dolinsko zaporo, utrjeno sedlo ipd. Prim. zvezdne šance. |
| šara |
Vrsta klesancev ali lomljencev v zidani steni, del dnevnice, tudi vrsta
opeke ali skodel. |
| ščit |
Oblika čela ali zatrepa na grajskih in meščanskih stavbah, ki uokvirja zastrešeni del arhitekture. |
| ščitna stena |
Nem. Schildmauer, posebno visoko in široko obzidje, običajno med dvema stolpoma, ki varuje
izpostavljeno stran zidu. |
| škripec |
Priprava z vitlom in vrvjo, v rabi nad ječami v grajskih stolpih za spuščanje ujetnikov, pri vodnjakih in
drugod. Včasih je bil nameščen v zidnih jaških. |
| španski jezdeci |
Umetna zapora iz ošiljenih, križno povezanih brun ali kolov. |
| štekelj |
Nem. Angelhaspe, v zidu pritrjeni del tečaja z vretenom, na katerega so nasajena vrata ali okna. |
| štirikrilna zasnova |
Značilna za graščine v 16. in 17. stoletju, kjer štiri krila oklepajo notranje dvorišče.
Na vogalih pogosto nastopajo okrogli ali štirioglati stolpiči. |
| štok |
Oznaka za dvor v 16. stoletju. Izraz je ponekod še danes v rabi. |
| štola |
Podzemeljski hodnik, za trajno rabo zidan, za začasno rabo ob obleganjih na rudarski način oprt z
opaži. |
| štuk, štuke |
Star izraz za topove. |
| tabor |
Utrjena, z obzidjem in včasih s stolpi obdana cerkev ali druga stavba (tudi skupina stavb), v
katero so se ob času nevarnosti, zlasti turške, zatekali domačini v varstvo. Za časa husitskih vojn na češkem posebna
oblika utrdbe. |
| taborna cerkev |
Utrjena cerkev z obzidjem, prirejena za obrambo. Glej tabor. |
| taborni grad |
Grad z okroglo ali poligonalno talno ploskvijo, z visokim obzidjem h kateremu se z notranje
strani prislanjajo grajske stavbe. Dosledno brez utrdbenega jedra v obliki bergfrida. Pri nas nastopa samo
izjemno. S svojo strnjeno obliko spominja na tabore (Lušperk). |
| taca |
Izpostavljeni vogal renesančne zvezdne šance. |
| tarant |
Srednjeveški stroj za metanje puščic, ki je deloval na principu tetive. Ustreza antičnemu
katapultu: |
| tebera |
Zidni sveder, oblegovalni stroj, opremljen z železno glavo, ki so ga s pomočjo navitih vrvi sukali v
zidnih regah, da so razrahljali vezivo. |
| tečajnik |
Nem. Angelstein, v zidu pritrjen kamen, ki štrli iz stene ali je pritrjen v ostenju vrat. Opremljen
je z okroglo luknjo ali ponvico, v katero ležejo tečaji vrat. |
| tin |
Glej pomol. |
| tla |
Pohodna površina, v grajskih prostorih obložena z estrihom, kamnitnimi ploščami ali deskami, na
dvorcih z marmornimi ploščami in parketom. Že od srednjega veka dalje so v rabi tudi opečni tlakovci različnih oblik,
običajno gladki, redkeje reliefni. |
| topi jarek |
Obrambni jarek, ki ima v prerezu obliko črke U. |
| topovske line |
Velike strelne line najrazličnejših oblik. |
| topovski podesti |
Podstavki za topove v stenskih nišah ali posebnih topovskih čumnatah. |
| topovski stolp |
Glej baterijski stolp. |
| tourelles |
Ozki vogalni stolpiči, zlasti na francoskih donžonih. Prvič nastopijo okoli leta 1160 v
Niortu. |
| tramnice |
Jaški v zidu, v katerih so (bili) položeni zidni tramovi. Ne smemo jih zamenjevati z
brunčnicami. |
| tramovnica |
Nem. Balkenloch, luknja v zidu, v kateri leži stropnik. |
| trdnjava |
Tudi fort, močna utrdba na strateško pomembnem položaju, prirejena za artilerijsko obrambo,
s stalno uniformirano in kasernirano posadko. Trdnjave se uveljavijo od 16. stoletja dalje. |
| tribok |
Vrsta srednjeveške barobalistične metalne naprave s trdno protiutežjo. |
| trničje |
Živa meja iz grmovja in trnja, ki v kombinaciji z drugimi ovirami otežkoča dostop do gradu. |
| trubadurji |
Francoski viteški pevci, ki so hodili od gradu do gradu in prepevali ljubezenske pesmi. Razcvet
trubadurske lirike nastopi v 12. in 13. stoletju. |
| tunimus |
Lat. plot, v srednjem veku ograja, obrambna ovira iz palisad, pleteničja in trničja na
okopu. |
| turnirski prostor |
Pri večjih gradovih turnirjem namenjen prostor ali ravnica v bližinu gradu. |
| turris |
1. stolp; 2. srednjeveški premični stolp, večnadstropna lesena konstrukcija z bojnim ovnom v
pritličju in s spustnim mostovžem na zgornji platformi za prehod na sovražo grajsko ali mestno obzidje. |
| urbs |
V srednjeveških virih oznaka za naselje. |
| utrjena cerkev |
Glej taborna cerkev. |
| veste |
Srednjeveška oznaka (od 13. stoletja dalje) za grad ali utrdbo. |
| vetrni zaslon |
Deščen zaslon na oknih za varstvo pred vetrom. |
| vhod |
Posebno skrbno utrjen in zavarovan dostop v grad. |
| vhodna veža |
Navadno obokan prostor prostor v pritličju vhodnega stolpa. |
| vhodni stolp |
V obliki stolpa pozidan vhod v grajski kompleks. Nastopa od 13. stoletja dalje. V srednjem
veku je bil na notranji strani navadno odprt, z vhodno vežo v pritličju, na vrhu utrjen z obrambnim hodnikom,
strelnicami, mašikuli, zavarovan z vzdižnim mostom in spustno mrežo. |
| videm |
Star slovenski izraz za cerkveno posest, prepuščeno v užitek in oskrbo svobodnim podložnikom. V
prenesenem pomenu velja v zrelem srednjem veku tudi za ustavne cerkve (srbohrvaško zadružbina). |
| villa |
V srednjeveških virih oznaka za vas, naselje; razlaga se tudi kot oznaka za dvor. |
| villa regia |
Občasna oznaka za cesarsko palačo, palacij v frankovskih pfalcah. |
| vinska klet |
V mnogih gradovih obokana, z močnimi legami za sode ob vzdolžnih straneh (Velenje). |
| visoki plašč |
Obzidna stena, ki docela zakriva za njo razporejene stavbe. |
| viteška dvorana |
Osrednji dvoranski bivalni prostor na gradu. Glej dvorana. |
| vitez |
Srednjeveški poklicni vojak plemenitega stanu. |
| vodna napeljava |
Na gradovih v odprtih žlebinah ali lesenih ceveh, včasih povezana s črpalkami. |
| vodni bruhači |
Lesena, kamnita ali pločevinasta naprava za odliv strešne vode, včasih nenavadnih, dekorativnih
oblik. |
| vodni jarek |
Z vodo napolnjen grajski jarek, ki se napaja iz studencev, potokov ali rečnih rokavov. |
| vodni stolp |
Srednjeveški stolp nad vodnjakom, pozneje stolpi s črpalkami in bazeni v nadstropju, povezani
z vodno napeljavo. |
| vodnjak |
Naprava za zbiranje žive ali talne vode; obzidan, pogosto zastrešen jašek, opremljen z vretenom za
spuščanje vedra, največkrat sredi grajskega dvorišča, globok do 100m s premerom do 4m. Včasih opremljen s stopnicami in
stranskimi izhodi. Primerjaj cisterna. |
| vogalni kvader |
Glej ogelnik. |
| vogalni stolp |
Vpet v zasnovo nastopa od 12. stoletja dalje. Tipičen je za poznogotske in renesančne grajske
stavbe, kjer izstopa iz oboda zasnove in poudarja vogale. |
| volčja past |
Jama, nameščena za grajskim vhodom, v kateri naj bi se ujeli nepričakovani napadalci. |
| volk |
Glej krempelj. |
| vratna loputa |
Vrata v klet na hodnikih pod arkadami, nameščena v isti ravnini s hodno površino
(Bizeljsko, Velenje, Brestanica). |
| vratni napušč |
Vodoravni napušč nad vratno odprtino iz lesa ali kamna, pogosto dekorativnih oblik. Primerjaj
okenski napušč. |
| vratnice |
V tečajih vrteča se vratna krila, pri izpostavljenih vhodih okovana, največkrat obita z železno
pločevino. |
| vrt |
Sestavina vseh večjih gradov pri manjših le nekaj zelenjavnih gred v ogradi ali v bližini grajske stavbe,
pri večjih včasih zelo razsežen. Prim. živalski vrt. |
| vzdižni most |
Premakljivi del mostu, ki ga je bilo mogoče s pomočjo škripčevja ali mostičnih tramov
(vzvodov) potegniti kvišku in tako sovražniku pretrgati pot. |
| vzvodni vzdižni most |
Nem. Schwungrutenbrücke; potegnili so ga kvišku s pomočjo nihajočih, na notranji
strani križno povezanih in včasih obteženih mostičnih tramov, ki so delovali kot vzvod. |
| welfske cine |
Navadni, pravokotni nadzidki v zidni kroni; pretežno severnjaška oblika. |
| wer, were |
Srednjeveški izraz za orožje, utrdbo, zidno krono, tudi obrambni hodnik. |
| zajem |
Glej fevd. |
| zakup |
Oddajanje zemljiške in druge posesti proti določeni letni odškodnini. |
| zapah |
Zatični tram, s katerim z notranje strani zapahnejo vrata. |
| zapahnica |
Nem. Riegelloch, luknja v ostenju vrat ali oken, v katero so potisnili zapah. |
| zapora |
Lat. clausum, v srednjem veku zaporna utrdba ob pomembni poti, zlasti na gorskih prehodih, v soteskah
itd. (Falski zid). Pozneje so jih pogosto označevali kot šance. |
| zastavna posest |
Posest zemljišča oz. gradu v zastavi za posojeni denar. |
| zasteklitev |
Steklo nastopi v oknih profanih stavb šele ob koncu 12. stoletja, a je še v 15. stoletju redko.
Okna so zasteklili z manjšimi šipami, povezanimi s svincem. Glej pihanec. |
| zavetni grad |
Refugij, nem. Fluchtburg, utrdba, postavljena za pribežališče v časih vojne nevarnosti. Na
Gorenjskem je znanih nekaj primerkov jamskih gradov. |
| zemeljski okop |
Predzgodovinska ali zgodnjesrednjeveška obrambna zasnova. |
| zidna krona |
Vrh obzidja, prirejen za obrambo, opremljen z nadzidki in prsobrani. |
| zidni lok |
Obočni lok, ki premošča skalne razpoke in zajede ob prepadih stenah, kjer stoji grad.
Substrukcija grajskih zidov (Vitanje I, Celje, Planina). |
| zidni tramovi |
Vzdidavali so jih v stene srednjeveških gradov, da bi povečali njihovo trdnost. Ležali
so vselej horizontalno. Na naših gradovih pogosto namelitmo na njihove sledove. Prim. tramnica. |
| zmozničen strop |
Strop iz tesno drug poleg drugega položenih stropnikov. |
| zvezdne šance |
Okopi, ki imajo v tlorisu obliko zvezde, pri renesančnih trdnjavah 16. in 17. stoletja.
Prim. bastija |
| zvočna plošča |
Železni ščit s kladivom ob grajskem vhodu v funkciji poznejšega tolkala. |
| živalski vrt |
Ograda, obor, v katerem so gojili divjad, včasih v grajskem cvingerju, včasih v bližini
gradu. |
